Zgodbe, ki jih pripoveduje Delovna akcija, ganejo vsakega gledalca. Eden takšnih je bil tudi Jure Podjavoršek, ki ga zdaj lahko spremljamo kot del ekipe Delovne akcije. Jure je ob spremljanju prve sezone začutil, da želi pomagati. Kot zase pravi zelo rad pomaga, zato se na družbenem omrežju odločil pisati Ani Praznik in poskusil svojo srečo – morda pa mu uspe priti v ekipo. In kjer je volja, tam je pot. Jure je zdaj polnovredni član ekipe Delovna akcija in pri prenovah pomaga že od sredine druge sezone.
Kot vem, ste se vi sami ponudili, da bi radi pomagali ... Kako ste prišli na to idejo? Med gledanjem oddaje ali vam je kdo drug predlagal?
Na idejo sodelovanja v Delovni akciji sem prišel sam, ker sem želel pomagati družinam, ki so v stiski in si sami ne morejo privoščiti boljšega življenja. Med spremljanjem prve sezone sem bil kar šokiran, ko sem videl, kako živijo družine in na nek način podoživel svojo otroštvo. Sem zelo sočuten in me takšne situacije zelo pretresejo.
Izhajam iz sedemčlanske družine, kraja Kozjak, kjer je čudovita ekološka kmetija in od tam tudi delovne navade. Želja pomagati družinam je bila toliko večja, ker tudi sam nisem imel izobilja v otroštvu. Na svojo samostojno življenjsko pot sem se podal pri svojih 19. letih na delo po Evropi z montažo pohištva.
Po poklicu sem mizar in že 16 let se učim in opravljam različna dela v gradbeništvu, nobeno delo mi ni tuje in se z veseljem naučim tudi kaj novega. V teh letih sem sem se imel možnost učiti od pravih mojstrov mizarjev, tesarjev, slikopleskarjev ...
Preko družabnega omrežja sem stopil v stik z Ano Praznik, ki mi je posredovala številko Matjaža Potočnik. Z njim sem se dogovoril za sestanek. Tam sem izvedel vse o delu pri obnovah, v kolikšnem času so narejene in kakšni so pogoji za dokončanje obnove.
Kakšen je bil odziv POP TV-ja in produkcije?
Kakšen je bil odziv POP TV-ja, ne vem. Vsi dogovori so potekali s produkcijskim podjetjem Videostrojem. Moj doprinos k Delovni akciji je bil viden že takoj v prvi oddaji in je viden še zdaj. Sem oseba, ki ima rada izzive in zelo rad rešujem probleme, ki so za nekatere nerešljivi. Izziv mi je narediti čim več z nižjimi sredstvi, in poskrbeti, da je delo opravljeno zelo natančno, saj sem kar malo perfekcionist.
Kdaj ste začeli sodelovati, pri kateri sezoni Delovne akcije?
Sodelovati sem začel pri peti oddaji druge sezone in z ekipo smo se res odlično ujeli. Moj vzor in legenda pa je seveda Ismet Kajdič – Ičo , človek na mestu, razgledan in odličen električar. Z mojstri sodelujemo tudi izven oddaje.
Kako vas je ekipa sprejela?
Z mojim prihodom sem dobil občutek, da sem ekipo še bolj povezal in smo eden drugemu pomagali pri različnih delih, zato smo uspeli v tako kratkem času opraviti ogromno dela.
Kako bi opisali sodelovanje s to ekipo? Zdi se da se odlično razumete ...
Pravijo, da je organizacija pol dela in v oddaji se je to res pokazalo. Prvi dan smo naredili plan delo čez cel teden in izkazalo se je da z dobrim sodelovanjem presežemo sami sebe in s tem razveselimo družine, ki jim delamo obnovo. To pa je zame največje darilo. Nasmejani in srečni obrazi družin.
Vi ste res v stiku s težkimi zgodbami, se vas je katera še posebej dotaknila?
Stikov z družinami nimamo in šele v oddaji vidimo zadovoljstvo, ki ga lahko nekomu podariš s svojim znanjem in delom. Zgodba iz Mosta na Soči se je mene zelo dotaknila, ker sta bila otroka vesela, da sta dobila vsak svojo sobo. Predvsem pa sreča v očeh ko sta zagledala bombone na polici v kuhinji in bila zadovoljna s tako malenkostjo.
Kako naporni so vaši dnevi v času snemanja, obnove so narejene le v nekaj dneh ...
Obsežne obnove, sploh dvotedenske, so kar naporne, ampak si mojstri med seboj pomagamo, da je delo opravljeno pravočasno. Seveda pa je zraven dela potrebno tudi snemanje, kar nam včasih vzame kar precej časa. Člani snemalne ekipe Videostroja so razumni in vedo kdaj morajo stopiti na stran, da v miru opravimo določeno delo.
