Turčija danes odpira tri milijarde evrov vreden železniški predor, ki pod morsko ožino Bospor povezuje evropsko in azijsko stran Istanbua. 13,6 kilometra dolg predor se spusti tudi do 60 metrov pod morsko gladino. Gre za enega od najbolj ambicioznih investicijskih projektov vlade turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana.
Po navedbah turških oblasti je predor najgloblji na svetu, njegovo odprtje pa sovpada z 90. obletnico ustanovitve sodobne Turčije. Sicer gre za del večjega projekta Marmara, ki vključuje tudi nadgradnjo obstoječih primestnih železniških povezav. S tem bi vzpostavili 76 kilometrov dolgo železniško linijo, ki bi povezovala dve celini.
Simulacija izgradnje:
Ideja se je porodila že leta 1860 Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič predstavil otomanski sultan Abdul Medjid leta 1860, vendar takrat tehnična oprema ni omogočala njene uresničitve. Željo po izgradnji predora pod morjem so znova obudili v 80. letih prejšnjega stoletja, študije pa so pokazale, da je projekt izvedljiv, pa tudi ekonomsko upravičen. Erdogan, nekdanji župan Istanbua, je leta 2004 načrt oživil kot enega od svojih megalomanskih gradbenih projektov za 16-milijonsko mesto. Med njegovimi drugimi projekti so bili še tretje letališče, tretji most prek Bosporja in kanal, v katerega bi preusmerili del pomorskega prometa.
Njegove ambicije so sicer eden od razlogov za izbruh protestov junija v Istanbulu, saj so se ljudje uprli načrtom urbanistov, zaradi katerih morajo številni zapustiti domove, mesto pa izgublja zelene površine. Tudi ob tokratni otvoritvi kritiki izpostavljajo, da projekt izraža "faraonske" ambicije Erdogana. Kritični so tudi do dejstva, da do otvoritve prihaja tako zgodaj, čeprav predor še kar nekaj časa ne bo polno operativen.
V času izkopavanja kar 40.000 arheoloških najdb
Na odprtju bo sicer prisotnih veliko visokih gostov, med drugim japonski premier Šinzo Abe. Japonska banka za mednarodno sodelovanje je bila namreč glavni financer projekta, za katerega je prispevala 735 milijonov evrov.
Gradnja predora, ki pod samim Bosporjem teče 1,4 kilometra in ki ga je Erdoganova vlada ocenila za "projekt stoletja", se je začela leta 2004 in naj bi trajala štiri leta. Gradnja se je kasneje precej zavlekla, tudi zaradi številnih pomembnih arheoloških najdb. Ob izkopavanju zemlje so namreč našli okoli 40.000 najdb. Med drugim so naleteli na zadnje počivališče kakih 30 bizantinskih ladij, kar je največja znana srednjeveška flota.
A arheologija ni navdušila Erdogana, ki se je pred dvema letoma pritoževal nad izkopavanji, češ da ogrožajo njegove načrte. "Najprej so rekli, da gre za arheološke najdbe, nato za glinene lončke, nato tisto, pa to. Je kaj od tega bolj pomembno od ljudi?" je bil kritičen.
V Istanbulu je sicer promet pereč problem. Prek Bosporja vsak dan potuje okoli dva milijona ljudi, obstoječe povezave pa so močno obremenjene.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.