Kučan odhaja, Drnovšek ostaja, Brezigarjeva prihaja. To je današnja Slovenija, ki je dokazala, da vse hude politične pretrese in spremembe lahko rešuje mirno in umirjeno, predvsem v dobro svojih državljanov, piše Jurica Koebler v Vjesnikovem komentarju o slovenskih volitvah. Slovenija se je odločila za kontinuiteto, za preverjene politike, ki so jo vodili tudi v usodnih letih osamosvajanja, kratkotrajne vojne, ustvarjanja temeljev moderne države ter popolnega obračanja k Evropi, s sem ter tja koketnim pogledom na tiste, ki pripadajo zahodnemu Balkanu, meni Vjesnik.
Jutarnji list v komentarju pod naslovom Drnovškov krog opozarja, da je pred Janezom Drnovškom in Barbaro Brezigar huda dvotedenska volilna kampanja in dodaja, da je bil Drnovškov volilni štab nekoliko razočaran, saj se je do volitev govorilo le o prvem krogu. Željko Trkanjec meni, da se slovenski volivci zavedajo, da bi Drnovšek kot predsednik, ki ga je kandidirala vodilna stranka vladajoče koalicije, neformalno imel verjetno več vpliva na vlado kot neodvisni Milan Kučan, ker je njuna neredka medsebojna neuglašenost, močno odmevala v ušesih državljanov.
O Barbari Brezigar pa Jutarnji list piše kot o resni konkurentki, ki je pozorno in umirjeno zaigrala na domoljubno, nežno nacionalistično noto, ne postavljajoč pod vprašaj niti enega samega strateškega dosežka vlade. Brez odmeva tudi ni bil njen poziv, da so potrebni novi ljudje. Kljub vsemu Drnovšek ostaja favorit, vendar nihče več ne bo postavljal vprašanja, ali bo zmagal z manjšo ali večjo razliko, končuje Jutarnji list.
Poročilo o slovenskih predsedniških volitvah z naslovom Drnovšek proti Brezigarjevi je objavil tudi nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Kot je navedel, da se na nedeljskih volitvah ni uresničilo tiho upanje liberalnih demokratov, da bo premier Janez Drnovšek že v prvem krogu izvoljen za predsednika države, kot se je to zgodilo dosedanjemu predsedniku Milanu Kučanu na volitvah leta 1992 in 1997. Barbara Brezigar se je po poročanju FAZ izkazala za močno protikandidatko, ki bi ji lahko uspelo v drugem krogu volitev pridobiti velik del razdeljenega desnosredinskega tabora.
FAZ še navaja, da je med ostalimi sedmimi predsedniškimi kandidati le predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču in neodvisnemu kandidatu Francetu Arharju uspelo dobiti več kot pet odstotkov glasov. Kot je še piše, je skrajno desnemu Jelinčiču, ki se je septembra z ruskim desničarskim politikom Vladimirjem Žirinovskim udeležil "mirovne konference" v Bagdadu, uspelo zbrati presenetljivo dobrih 8,5 odstotka glasov. Arharju, ki ga je kot neodvisnega kandidata podprla SLS, je uspelo zbrati le 7,6 odstotka glasov, piše FAZ in pri tem omenja, da je nekdanji guverner Banke Slovenije dolgo veljal za favorita, da pa so poročila o njegovem visokem dohodku kot predsedniku zavarovalniške družbe javnomnenjsko ozračje spremenila njemu v škodo.
Beograjski tisk o prvem krogu predsedniških volitev v Sloveniji
Srbski mediji so pozorno spremljali potek predsedniških volitev v Sloveniji, danes pa so nekateri beograjski časniki objavili komentarje o izidu prvega kroga volitev.
Politika v komentarju z naslovom Barbara Brezigar presenetila Drnovška, uvodoma piše, da je slovenski premier v prvem krogu v skladu s pričakovanji dobil največ glasov, a nihče se ni nadejal, da bo razlika med njim in najresnejšo tekmico veliko manjša, kot so napovedovali izsledki javnomnenjskih raziskav. Če se bo pokazalo, da so točni izsledki prvih raziskav za drugi volilni krog, potem lahko pride do velikega presenečenja, piše Politika.
Večernje novosti, ki se oglašujejo kot časnik z največjo naklado v ZRJ, v komentarju z naslovom Barbara za petami Drnovšku pišejo, da so Brezigarjevo in strnjene vrste desničarsko usmerjene opozicije podprli predvsem zagovorniki vse ostrejših kritik nosilcev sedanje politike slovenske zgodbe o uspehu in nasprotniki usmeritve Drnovškove levosredinske stranke. Večernje novosti izpostavljajo, da bi morebitni Drnovškov neuspeh v drugem krogu pomenil konec desetletne uspešno prehojene poti Slovenije v smeri evroatlantskih povezav, a sočasno tudi padec najmočnejše stranke, vlade, predčasne parlamentarne volitve in doslej največjo politično krizo.
