Goran Višnjić pravi, da je 'len vegan' in da se je pri 14 letih naučil voziti traktor

"Ko sem bil star 18 let, so mi starejši ljudje govorili, da je zdravje najpomembnejša stvar v življenju. Da brez zdravja ni pomembno nič, saj ne moreš početi ničesar. Kot 18-letnik ne živiš zdravo in se ti to ne zdi nič posebnega. Potem prideš v določena leta in začneš razumeti modrost starejših ter ugotoviš, da brez zdravja res ni ničesar. Ne moreš delati in skrbeti za svojo družino, zase, ne moreš uživati v sprehodih, ne moreš telovaditi, ne moreš nič. Kar se dogaja z našim planetom, ni zdravo. Všeč mi je, da Sadhgurujeva pobuda Rešimo prst izpostavlja, da je osnovna težava prst. Lahko sadimo drevesa in počnemo določene stvari. Toda drevesa zrastejo iz prsti. In če prst ni dovolj rodovitna, če nima določenih hranilnih snovi, je vse zaman," je pred dogodkom v Cankarjevem domu hollywoodski igralec hrvaških korenin Goran Višnjić dejal v kratkem videu, ki ga je objavila pobuda Ozaveščen planet – Rešimo prst (Conscious Planet – Save Soil). Gre za globalno gibanje za ohranitev rodovitne zemlje, ki ga je sprožila fundacija Isha. Njen ustanovitelj je Jagadiš "Jagi" Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, ki se je 21. marca odpravil na stodnevno potovanje z motorjem iz Londona do Indije in se v torek ustavil tudi v Ljubljani. 

Višnjić je enega najbolj znanih Indijcev današnjega časa, Sadhguruja, doslej spremljal le na družbenih omrežjih. Ko pa so ga prostovoljci gibanja Rešimo prst iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije povabili na dogodek v Ljubljani, se je z veseljem odzval in postal ena od številnih svetovno znanih osebnosti, ki so podprle gibanje za ohranitev rodovitne prsti. Slovenija je sicer edina država nekdanje Jugoslavije, v kateri se bo na svojem več kot 30.000 kilometrov dolgem popotovanju ustavil Sadhguru. 

Pol ure preden se je Višnjić prvič srečal in rokoval s pobudnikom gibanja, smo ga ujeli pred svoj mikrofon. V kratkem pogovoru nam je razkril svoje misli o sami pobudi in svojem odnosu do okolja, pa tudi o tem, kaj se dogaja z njegovo igralsko kariero.

Vajeni ste, da ste na drugi strani mikrofona in vam postavljajo vprašanja. Tokrat pogovor vodite vi in vprašanja postavljate Sadhguruju. Kako dolgo ga že spremljate in kaj vas je pritegnilo pri njem? 

Malo prej smo se pogovarjali o Instagramu, algoritmih in tako naprej. Ker precej spremljam organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, kot je Rainforest Alliance – delal sem tudi z Mednarodnim skladom za dobrobit živali – je pred časom na mojo časovnico po naključju "priletel" kratek video o Sadhguruju. Govoril je ravno o tem projektu. Zdelo se mi je zanimivo in začel sem malo bolj raziskovati o tem človeku, kdo je, kaj je, kako dela ... In postal mi je zelo všeč. Jaz njega spremljam, on pa najverjetneje do danes ni vedel, kdo sem jaz. In zdaj, ko se je na tem potovanju od Londona do Indije ustavil tudi v teh naših krajih, sem dobil klic, ali bi želel sodelovati z njim. "S Sadhgurujem?" sem vprašal. "Da, seveda." Tako da sem zato zdaj tu.

Tako vi kot mi imamo srečo, da živimo v čudoviti zeleni deželi, kjer je veliko gozdov in imamo čisto vodo. Če poslušamo Sadhgurujeva opozorila, pa lahko hitro pademo v depresijo. 

Tega ravno ne bi rekel. Sam pravi, da ni depresiven. Tudi jaz sem takšen. Oba sva optimista. Mislim, da je še veliko prostora za izboljšave, da lahko veliko stvari rešimo in obnovimo. Ti depresivni občutki morda izhajajo iz tega, da on govori o tem, da je stanje urgentno, da je ukrepanje nujno. Kajti če ne ukrepamo zdaj, bomo pustili težave drugim generacijam. Mi pa smo prva generacija, ki lahko pride do skoraj vsake osebe na planetu v pol ure. Mi smo prvi, ki imamo takšno moč. Prvi, ki imamo to tehnološko moč, da lahko naredimo veliko stvari. Tudi jaz kdaj sam v sebi tehtam med tehnologijo in naravo. Na eni strani imamo Elona Muska, ki je naredil teslo, električni avtomobil. To je super, odlično. Po drugi strani pa imamo tehnologe, ki skušajo narediti napravo, ki bi vsrkavala CO2 iz zraka. In jaz si mislim: Počakaj, kaj pa je narobe z drevesi? Mi že imamo "naprave", ki to počnejo. Drevo je takšna zelo znana stara "naprava". Lahko bi jo bolje izkoristili. 

Sadhguru govori zgolj o tem, da se moramo ljudje malo predramiti in vsi skupaj kaj storiti glede tega. Zakaj mi je všeč, kar dela? Ker njegova zgodba o prsti združuje zelo veliko ekoloških zgodb. Veste, nekateri se ukvarjajo izključno s čiščenjem plastike, nekateri si prizadevajo, da bi prepovedali plastiko, spet drugi se ukvarjajo z zaščito dreves ali česa drugega ... Toda če ohranimo tla, prst, in začnemo delati neposredno na tem področju, lahko zelo veliko muh ubijemo na en mah. 

Kdaj ste imeli zadnjič prste v zemlji? Ali sploh kaj delate z zemljo, prstjo? 

To je zelo zanimivo vprašanje. Moja mama prihaja iz Dalmatinske Zagore in vsako soboto in nedeljo smo preživljali na vasi. In tam smo res delali. Dedek je imel precej veliko kmetijo z velikim vinogradom, koruzo, pšenico, kravami, ovcami, travniki in senom. Pri kakšnih 14 letih sem se naučil voziti traktor. Hlevski gnoj smo raznašali po njivah in tako naprej. Tako da mislim, da je to še ena stvar, o kateri se lahko pogovarjava s Sadhgurujem. 

Velika sprememba v vašem življenju in družini je bila odločitev za veganstvo. S tem ste precej zmanjšali ogljični odtis svoje družine. 

Vegani smo kakšnih štiri, pet let, vendar moram priznati, da je to zaradi moje žene. Obožuje kuhanje, zelo rada in zelo dobro kuha. Zato je v našem domu zelo preprosto biti vegan. Vsak dan imamo štiri, pet različnih jedi. Potem jih fotografira in pošilja slike svojim prijateljem, ti pa jo nato prosijo za recepte. Tako da moram priznati, da sem sam zelo len vegan. Vsakdo bi lahko bil vegan, če bi imel doma vse pripravljeno. Ko gremo kam, je malo zahtevnejše, saj moram denimo na snemanju vsem sporočiti, da sem vegan. In potem morajo paziti, kaj je v hrani, in tako naprej. Tako da se trudim po svojih najboljših močeh. Mislim, da ljudem ni treba govoriti, kaj naj jedo, kaj naj pijejo in tako naprej. Ljudem je treba samo reči, naj bodo razumni pri vsem skupaj. 

Pred 30 leti nas je bilo na planetu okoli štiri milijarde, danes nas je več kot šest milijard. Če nas bo čez 20, 30 let več kot devet milijard, ali se lahko obdržimo na tem otočku, ne da bi se uničili? To je zelo preprosta matematika. V tem primeru ne moremo nadaljevati s tem tempom. Tako da se bo v tem smislu moralo kaj spremeniti. 

Kaj se je zadnji dve leti dogajalo z vašo igralsko kariero? Tudi sami ste preboleli covid. Kako ste preživeli zadnji dve leti? 

Zelo delovno je bilo. S prijateljem sem pripravljal zelo zahteven projekt. Gre za hrvaški grafični roman, za katerega smo odkupili pravice, in prizadevamo si, da bi iz tega naredili TV-serijo. Ne smem razkriti preveč podrobnosti, saj je še vse v povojih. Toda opravili smo že veliko dela, napisali smo celo sezono, deset epizod. Vsak dan sva komunicirala prek Whatsappa, on je bil v Angliji, jaz v Los Angelesu, in pripravljali smo scenarij teh desetih epizod. To nam je vzelo kakšnih osem mesecev, no, ne ravno toliko ... 

Poleg tega sem veliko časa preživel z otroki. Ker imamo oba potna lista, EU in ZDA, smo lahko tudi v času korone potovali, seveda s potrdili o cepljenju in testih. Tako da sem lahko prišel na Hrvaško, kjer sem bil nekaj časa v karanteni, nato pa sem lahko čas preživljal s starši. Pred nekaj meseci sem posnel film v Beogradu, snemanje je potekalo septembra, oktobra. Gre za film iz serije Hellraiser, ameriško grozljivko, ki bo prišla v kinematografe okoli noči čarovnic. To bo zanimivo. 

Imate v njem vlogo negativca?

Vsi so negativci. Gre za grozljivko. Hellraiser.