Trudimo se, a še vedno premalo

Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je danes iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Evropska komisija jo s posebnim priporočilom opozarja tudi, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja.

"Slovenija se še vedno sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," ugotavlja komisija in dodaja, da so se neravnovesja sicer v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja.

Vir teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij, kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.

To komisija ugotavlja po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se soočajo z makroekonomskimi tveganji. Prekomerna neravnotežja ugotavlja tudi še v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je ocenila, da ta niso več prekomerna.

Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija.

Slovenija bo morala današnja opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati aprila. Komisija ju bo ocenila junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.

Ministrstvo za finance: Slovenija mora nadaljevati z začetnim procesom

Na poročilo se je odzvalo ministrstvo za finance, v odzivu pa so zapisali, da te ugotovitve za Slovenijo pomenijo nadaljevanje začetega procesa odpravljanja neravnovesij in še nadaljnje podrobno spremljanje napredka s strani služb Evropske komisije. "Slovenija mora tako izkoristiti že dosežen napredek na področju bank in bančnega sistema za nadaljnje korake k oživiti gospodarstva, vključno s krepitvijo konkurenčnosti, delovanja trga dela, dolgoročno vzdržno politiko javnih financ, učinkovitejšim upravljanjem javnega premoženja in urejeno privatizacijo. Celovitost ukrepov in njihova dosledna implementacija bodo omogočili tudi doseganje strukturnega izboljšanja javnih financ v rokih, kot jih zahteva regulativa za države območja evra," so zapisali na ministrstvu.

Odzivi koalicije in opozicije

Odzivi iz vrst koalicije na ugotovitve in priporočila Evropske komisije so različni. Predsednik DL Gregor Virant nad njimi ni začuden in opozarja, da je reformna zagnanost nekoliko popustila. V SD jih vidijo kot utečeno orodje za spodbujanje držav k ukrepanju, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je pozval k iskanju ravnotežja v ukrepih.

Opozorila Evropske komisije pa opozicijskih strank ne presenečajo, saj sedanja vlada po njihovem mnenju ni sprejela ustreznih ukrepov, ki bi državo peljali iz krize. V SDS, NSi in SLS vlado pozivajo k "streznitvi", sprejetju resnih reform in ukrepov za spodbudo gospodarstvu, pri čemer izpostavljajo zlasti davčno razbremenitev.

V postopku že od leta 2009

Zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja je Slovenija v postopku že od leta 2009. Lani ji je EU rok za zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP podaljšala z leta 2013 na leto 2015. Zastavila je tudi vmesne letne cilje. Po zimski gospodarski napovedi komisije Slovenija ne bo dosegla ne vmesnih ne končnega cilja.

Med 17 državami, ki so morale na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška, Irska, Luksemburg in Nemčija. Za Dansko, Luksemburg in Malto komisija ugotavlja, da neravnovesij ni. Grčija, Portugalska, Ciper in Romunija v pregled niso vključeni, ker so pod strogim nadzorom v okviru programov pomoči.

"Članice napredujejo pri soočanju z gospodarskimi izzivi, a ta napredek je neenakomeren in v nekaterih primerih ga je treba okrepiti," je ob predstavitvi ocen poudaril komisar Rehn. Glavni splošni izzivi so vpliv prezadolženosti na srednjeročno rast, visok javni in zasebni dolg v kontekstu zelo nizke inflacije, težave dobrih podjetij pri pridobivanju posojil in visoka brezposelnost.