Naslovnica

Tožilci o človekovih pravicah

Ljubljana, 25. 05. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Osrednja tema tokratnega občnega zbora Društva državnih tožilcev, ki se je začelo danes dopoldne, je Državni tožilec in varstvo človekovih pravic, o kateri bo med drugim predaval vodja generalnega tožilstva pri pritožbenem sodišču v Amsterdamu Egbert Myjer. Tožilci - za sodelovanje na srečanju se jih je prijavilo 130 - pa bodo v popoldanskih urah še izpeljali volitve vseh organov društva. Letošnjega srečanja tožilcev, ki ga po osmih letih od ustanovitve društva prvič gosti Ljubljana, so se med drugim udeležili tudi pravosodni minister Ivo Bizjak, predsednik državnega zbora Borut Pahor, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.

Predsednik DZ Borut Pahor je v krajšem nagovoru navzoče spomnil na nedavno srečanje predstavnikov treh vej oblasti, katerega osrednja tema so bili sodni zaostanki in njihovo odpravljanje. K slednjemu naj bi pripomogle tudi rešitve novele zakona o sodniški službi, ki naj bi jo poslanci v kratkem vzeli pod drobnogled. Sicer pa je Pahor udeležencem zagotovil, da njihove ideje in predlogi, ki bi zadevale področje zakonodaje, ne bodo preslišane in da jih bo zakonodajno telo po svojih močeh poskušalo udejanjiti.

Delo tožilcev postaja vse bolj zahtevno, česar se zavedajo tudi tisti, ki so na kakršenkoli način odgovorni za to področje, je dejal pravosodni minister Ivan Bizjak in v nadaljevanju opozoril na nove oblike kriminala in na njihovo razvejanost, ki ima običajno mednarodne razsežnosti. Ob tem je še dodal, da je za uspešen boj zoper kriminal in njegovo razkrivanje izrednega pomena izobraževanje kadrov v organih pregona.

Namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala pa je v krajšem nagovoru predstavil nekaj statističnih podatkov s področja dela varuha v lanskem letu. Tako je ombudsman v lanskem letu prejel 3059 pobud, kar je za desetino manj v primerjavi z letom poprej, na področje pravosodja pa so se nanašale 904 pobude oz. 30 odstotkov vseh prejetih pobud. Na delo tožilstev se je nanašalo 186 pobud, kar pomeni 58 odstotni porast teh zadev v primerjavi z letom prej. V večini primerov so državljani izrazili svoje nestrinjanje s tožilskim zavrženjem podane ovadbe, nemalo pobud pa se je nanašalo na počasnost kazenskih in predkazenskih postopkov, je opozoril Butala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20