Ekskluzivno poročilo članice odprave in novinarke 24UR Maje Roš:
26. junij: Priprave na pot
Enajst zvečer je, noč je jasna, vsi so v šotorih. A dvomim, da kdo spi ... Tomaž gre namreč jutri v steno.
Tomaž Humar je že pripravil vse potrebno za jutrišnjo pot, posneli smo skupinske slike in povečerjali.
Nato sta s Stipetom še enkrat prerešetala celotno pot in vse možnosti vzpona. Potem pa je Tomaž poklical še najbližje.
"Ne gre za plezanje, gre za pot in za nova spoznanja. Se vidimo na vrhu, novih spoznanj, ne na vrhu gore. Srečno je večer pred vstopom v steno povedal Tomaž.
Odločil se je, da bo vstopil z ledenika in ne z že postavljenega ABC, kot je načrtoval pred dvema letoma. Iz baznega tabora se bo odpravil dopoldne, točna ura odhoda bo znana jutri
Tomaževo pakiranje
Že zgodaj zjutraj je Tomaž prosil zdravnico Ando: "Spakiraj mi zdravila." Potem je iz kuhinjskega skladišča vzel štiri plinske bombice. "To bo dovolj za deset dni," je dejanje z besedami pospremil Stipe.
Tomaž je pred svoj šotor razgrnil plahto in nanjo začel zlagati vse, kar potrebuje za vzpon. Pazljivo je zložil oblačila na desno stran, v sredino hrano in napitke, na levo pa alpinistično opremo, spalno in bivak vrečo. 45-litrski nahrbtnik izgleda precej premajhen za vse.
Takšno 'pakiranje' je prava umetnost, baje na koncu Humar z nogo tlači v nahrbtnik vse potrebno, kakšna stvar pa tako ali tako nato ostane v bazi.
Odmaknjen...
Tomaž z daljnogledom v roki zre v steno. Ves dan. Več kot dve uri je čepel na hribu nad bazo in tuhtal ... Proučeval vstop v prvenstveno smer. Medtem ko je pred dvema letoma nameraval vstopiti bolj proti Messnerjevi smeri (kjer imamo zdaj postavljen ABC), bo jutri vstopil z začetka ledeniške morene.
Vreme stabilnejše
Vse od včerajšnjega popoldneva dalje je vreme stabilno. Nočno nebo je bilo posuto z zvezdami, jutranje sonce je zlato obsijalo Golo goro. Stena se je šele zgodaj popoldne zavila v rahel oblak, iz katerega pa, tako izgleda, ne pada. Se pa stena še vedno ni otresla snega, še vedno je obilno zalita.
Razmere najslabše v zadnjih treh letih
Primerjava fotografij z ameriškim alpinistom Stevom Housom kažejo na to, da sta Američana, ki sta lani v isti smeri dosegla višino okoli 7500 metrov, imela bistveno boljše razmere – manj snega, predvsem pa trši led, po katerem je plezanje bistveno hitrejše in varnejše. Pa tudi fotografije izpred dveh in treh let kažejo, da so bili koluarji bolje zaliti z ledom, kot letos.
