Tomaž Humar: 'Življenje je lepo'

Posebno poročilo novinarke 24UR Maje Roš

Potem, ko je Tomaž končno dojel, da ravna tla niso le nove sanje in da nočne more neuspešnega reševanja ne bodo resničnost, pospešeno nabira novih moči. Ko se je z močvirnatega travnika, na katerem je po desetih dneh doživel prvi stik s tlemi, privlekel do šotorov, je najprej planil po palačnikah.

Pa še eno bedrce po več dneh praktično brez hrane. Posledica je bila slabost. Ko se je polegla, je le še sedel in govoril, govoril... O tem, kako je njegovo ledeno "trugo", v kateri je bival zadnjih šest noči, stalno zasipaval sneg, kako se je za življenjski prostor boril z rokami in nogami, kako je vlaga na njem zmrzovala, da je glasno pokalo, kako je bedel celo zadnjo noč in skoraj zaspal reševanje.

Tomaž: Vzel sem najpomembneje – čeveljček

"Bil sem preklopljen, ko me je zbudil helikopter," je pripovedoval. Za las se je uspel opremit, večino stvari je pustil v luknji, a, kar je najpomembneje – čeveljček je prinesel nazaj!
Helikopter je vsaj petnajstkrat poskusil doseči Tomaža, vrv je lovil s cepinom in ko mu je uspelo, se je na slepo vpel – slepil ga je leteč sneg. Ves izmučen je nato dvignil palec, znak, da je vse o.k., a se je pozabil odpeti s prusika, ki sta ga z dvema lednima vijakoma vpenjala v ledeni dom.

Helikopter je vrv napel, "malo je manjkalo, pa bi se ponovil Okrešelj" je komentiral Tomaž, a na srečo se je prusik strgal, katapultiralo ga je, skoraj do helikopterja, a ... kaj bi zdaj to... Tomaž je stopil na trdna tla, padel na kolena, poljubil zemljo, jokal... Hvaležen je celotni helikopterski ekipi, šestim članom posadke, ki so praktično presegli svoje zmogljivosti. Prvič so se preizkusili v tako zahtevnem reševanju, pravzaprav pa gre za eno težjih reševanj v Himalaji doslej.

Štiričlanska odprava: Tomaž Humar, Aleš Koželj, Anda Perdan in Maja Roš bodo jutri zapustili bazni tabor, v petek bodo predvidoma že v Islamabdu. Na Brniku naj bi predvidoma pristali v ponedeljek okoli enih popoldne.

Božić: Skakal sem po postelji

Humarjeva desna roka, hrvaški alpinist in Humarjev veliki prijatelj, Stipe Božić je za 24ur.com povzel svoje občutke ob novici, da je Tomaž rešen. "Ob 4. uri zjutraj sem dobil SMS sporočilo: 'Tomaž je rešen!', od veselja sva z ženo začela skakati po postelji. Po dveh minutah me je poklical Tomaž. Veselila sva se kot otroka," nam je navdušeno dejal Stipe.

Sledil je pogovor o tem, kako je potekalo dramatično reševanje, saj se je Tomaž, potem ko se je pripel na vrv helikopterja, pozabil odpeti z vrvi, ki je bila vpeta v klin v steni. Na srečo, pravi Stipe, se je vrvica strgala, v nasprotnem, bi Humar lahko potegnil dol helikopter ter bi se reševanje končalo tragično.

Vendar se ni. "Kot, da je Bog hotel tako," pravi Stipe. Ves čas pa je verjel, da reševalna akcija, ki so jo koordinirali s pakistanskimi in švicarskimi silami, mora uspeti. "Strah nas je bilo drobnih detajlov, ki reševanje lahko spremenijo v kritičen podvig," nam je zaupal Božić, ki se veseli ponovnega snidenja s Tomažem.

Grošelj: Sanjsko se jim je pokrilo!

Alpinist Viki Grošelj, ki je bil koordinator reševanja Tomaža Humarja v Sloveniji, je za 24ur.com dejal, da ga je zjutraj, ob 4. uri prebudil klic naše novinarke Maje Roš, ki mu je sporočila, da helikopter s Tomažem leti proti bazi. "Čutil sem strahotno olajšanje in srečo, da je pošastni napor, ki smo ga vložili v akcijo, uspel." Kot je še dejal, se namerava odprava že jutri odpraviti izpod Nange Parbata proti Islamabadu, zato pričakuje, da bodo v tednu dni v Sloveniji.

Reševanje Tomaža je za POP TV komentiral tudi Reinhold Messner, alpinistična legenda in človek, po katerem se imenuje ena od poti na vrh Nanga Parbata. "Takšno reševanje so že opravljali v Nepalu, ne pa v Pakistanu. Na tej višini, 6000 metrov, so na Mount Everest leteli že večkrat in potegnili ljudi iz stene. Težava je bilo slabo vreme, Pakistanci pa niso izkušeni, še posebej ne v strmih stenah," je dejal Messner.

Tone Škarja, podpredsednik Planinske zveze, je iskreno čestital pakistanski vojski, ki je uspešno izvedla reševanje Humarja. "Tvegali so svoja življenja za eno tuje življenje," poudarja Škarja.

Alpinist Davo Karničar se je bal, da bo moral helikopter zaradi naklonine prileteti preblizu steni in da bi pri tem sprožil kakšen plaz. Načelnik Gorske reševalne službe Toni Smolej je poudaril, da so "Pakistanci to res vrhunsko in kvalitetno opravili in sem bil presenečen ter ob enem tudi vesel, da se je to opravilo dan prej, kot pa če bi čakali evropsko ekipo."

In se je zaslišalo hrumenje. Piloti niso izgubljali časa: za hip so si še enkrat ogledali posnetke in – odleteli! A kaj je s Tomažem? Končno se je oglasil! Da je skoraj zmrznil, pove (noč je bila jasna in mrzla), da ni spal niti za hip, da se je ogreval s kopanjem snega, komaj zdržal do jutra in nato – zaspal.

Ko se je končno uspel pripeti na utež, zaradi ledu, ki je padal, ni ničesar ne čutil ne videl, ker je bil helikopter osem metrov nad njim. Nato je ves izčrpan dvignil palec, znak za OK in helikopter se je dvignil. A Tomaž se ni odpel s svojega prusika in sreča je bila, da se je ta odtrgala, sicer ...

Brez zraka in od sunka se je na vrvi vrtel, roke je imel popolnoma pomrznjene, tudi sedaj ima mezinec čisto črn, je v večernem intervjuju za POP TV povedal Tomaž. Nikakor se ni mogel držati pokonci, v vertikali je prišel do malo zraka, to je trajalo še nadaljnjih 10-15 minut, ko ga je helikopter pripeljal do baze. Ko je stopil na zelenico v bazi, je pokleknil in poljubil zemljo. Zanj je bil to nov rojstni dan - 10.8.2005.

Tomaž srečen na tleh

Ob pol sedmih je Tomaž poljubil zemljo. Pravzaprav je padel na kolena, zaradi šibkosti je komaj hodil, položili so ga na spalno vrečo, jokal je, objemal vse po vrsti, se zahvaljeval posadki. Takoj so mu slekli premočena oblačila in obutev – noge so bile najbolj na udaru. Zdravnica Anda je ocenila, da gre za zametke omrzlin, a ne bo hujših posledic.

Tomaž se je tudi odločil, da bo nekaj časa ostal v baznem taboru in da ga ni treba prepeljati v bolnišnico v Islamabadu.

Po šestih dneh, ki jih je prebil pripet zgolj z vrvjo in lednim vijakom na majhni polički, je seveda izčrpan, še posebej, ker je zadnjih nekaj dni prebil brez hrane.

O Humarju tudi Reuters in BBC

O reševanju Humarja iz južne stene devete najvišje gore na svetu, Rupalske stene, ki s svojimi 4700 metri višine velja za najvišjo steno na planetu, je poročala tiskovna agencija Reuters. Kot je za agencijo dejal predstavnik pakistanske vojske, so s helikopterjema tipa lama poleteli 311 metrov više, kot je normalna meja.

O reševanju slovenskega alpinista je poročala tudi britanska medijska hiša BBC in večina ostalih svetovnih agencij.