Težav nadškofije jim ni uspelo pomesti pod preprogo

O finančnem polomu mariborske nadškofije, ki je sprejela več tveganih poslovnih odločitev predvsem v letih pred izbruhom finančne krize, se je dolgo molčalo. Na začetku leta 2011 je molk prebil italijanski tednik L'Espresso, ki je javnosti razkril, da je mariborska nadškofija zaradi napačnih poslovnih odločitev zadolžena za skoraj 800 milijonov evrov. V nadškofiji so te številke zanikali, a težav ob insolventnosti ključnih podjetij v neposredni in posredni lasti nadškofije ni bilo več mogoče pomesti pod preprogo.

V mariborski nadškofiji so takrat zagotavljali, da si prizadevajo za uspešno sanacijo nastalega položaja, a imajo pri tem velike težave. Kot so navedli, so želeli s svojo gospodarsko dejavnostjo "predvsem zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kulturnega delovanja", a so ob tem priznali, da se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.

Nadškofija finančne posle obvladala prek družbe Gospodarstvo Rast

Mariborska nadškofija je svoje finančne posle obvladovala prek družbe Gospodarstvo Rast, ki je bila lastniško navzoča v finančnih holdingih Zvon Ena – ta je bil med drugim večinski lastnik telekomunikacijske družbe T-2 – in Zvon Dva. Oba holdinga in Gospodarstvo Rast, ki naj bi tedaj bankam dolgovali 550 milijonov evrov, so sredi januarja 2011, le teden dni pred razkritjem stanja v L'Espressu, razglasili insolventnost. Po neuspešnih prisilnih poravnavah je stečaj novembra 2011 doletel Gospodarstvo Rast, mesec dni kasneje Zvon Dva, februarja 2012 pa je v stečaju kot zadnji od povezanih družb v lasti mariborske nadškofije pristal še Zvon Ena.

Upniki Gospodarstva Rast so v stečajnem postopku prijavili za 306,4 milijona evrov terjatev, upniki Zvona Ena za dobro milijardo evrov, upniki Zvona Dva pa za dobrih 407,5 milijona evrov terjatev. Najbolj je v cerkvenih poslih nasedla Nova Ljubljanska banka, ki je v vseh treh postopkih skupaj prijavila za nekaj sto milijonov evrov terjatev.

Velike posledice za slovensko gospodarstvo

Finančni fiasko mariborske nadškofije je imel velike posledice za slovensko gospodarstvo. Težave številnih do takrat dobro stoječih slovenskih podjetij, npr. Heliosa in Cinkarne Celje, ki sta vključeni v prvi sveženj podjetij za privatizacijo pod novo vlado, in vseh večjih bank so se še dodatno poglobile. Banke so zaradi nezmožnosti lastnika, da bi aktivno sodeloval pri reševanju Gospodarstva Rast in obeh Zvonov, postale lastnice deležev, za katere pa je v času krize težko najti kupca. S potopom obeh Zvonov je brez finančnih vložkov ostalo tudi več kot 65.000 malih delničarjev.

Odstop Krambergerja

Afera pa je pretresla tudi vrh mariborske nadškofije in slovenske RKC. Februarja 2011 je odstopil mariborski nadškof Franc Kramberger, papež Benedikt XVI. pa je na njegovo mesto imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Kramberger je sicer zanikal, da bi ga v odstop nagovorili zaradi finančnih težav nadškofije, temveč naj bi bil njegov odstop povezan izključno s starostjo.

Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. O morebitnih sankcijah ni želel govoriti, Slovenska škofovska konferenca (SŠK) na čelu z ljubljanskim nadškofom metropolitom Antonom Stresom pa je vso odgovornost pripisala gospodarski upravi mariborske nadškofije, ki naj bi prevzemala prevelika tveganja.

Prvi finančnik nadškofije v kritičnem času je bil Mirko Krašovec, ki je takoj po izbruhu afere zapustil položaj ravnatelja nadškofijske gospodarske uprave. Letos se je po nalogu rimske kongregacije za duhovnike začasno preselil v benediktinski samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem. V medijih se ni želel pojavljati, krivdo za finančni polom pa je pripisal splošni gospodarski krizi.

Odgovorne je preiskoval Sveti sedež

Vatikan težav mariborske nadškofije doslej ni želel uradno komentirati. Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz je maja 2012 povedal, da se bo mariborska nadškofija morala znajti sama, odgovorni pa naj odgovarjajo.

Na mariborski nadškofiji pa so oktobra 2012 pojasnili, da v skladu s kanonskim pravom odgovorne osebe preiskuje tudi Sveti sedež, ki je v ta namen opravil obširno vizitacijo. Ustanovil je tudi komisijo, ki bi pomagala ugotoviti odgovornost posameznikov in drugih kršitev določb prava Katoliške cerkve. Tudi ugibanja, ali so posli mariborske nadškofije med razlogi za umik iz javnega življenja ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, so ostala brez odgovora.

Krašovec prekinil molk

Krašovec, ki je dolgo sam nosil breme odgovornosti za finančni zlom mariborske nadškofije, pa je nato le prebil zid molka in v pismu in dokumentih, ki jih je lansko jesen objavil Dnevnik, opozoril na skupno odgovornost za zgrešene poslovne odločitve. Podpisnik ključnih odločitev je bil v imenu Škofijskega gospodarskega sveta tedaj najožji Krambergerjev sodelavec Stres.

Povabilo papeža Frančiška k odstopu Stresu in mariborskemu nadškofu metropolitu Marjanu Turnšku in njuna odločitev, da ga sprejmeta, naj bi vrnila zaupanje v Cerkev in njeno moralno avtoriteto. Stres je na novinarski konferenci ob odstopu poudaril, da s Turnškom nista glavna krivca, sta se pa tako Stres kot Turnšek opravičila vsem, ki so bili zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije prizadeti. Več o tem, kaj sta povedala Stres in Turnšek si lahko preberete TUKAJ.