Teš prejel 440-milijonsko posojilo EIB

S posojilom se zagotavljajo pogoji za uspešno nadaljevanje in dokončanje projekta Teš 6. Kot pravijo v Tešu, bodo z njim poplačali odložene obveznosti glavnemu dobavitelju tehnološke opreme Alstomu ter vrnili pretežni del premostitvenih posojil, ki jim jih je v zadnjem obdobju zagotovila skupina Holding Slovenske elektrarne.

Zapadlih obveznosti do Alstoma je za 167,4 milijona evrov – do konca februarja je zapadlo za 166,9 milijona evrov obveznosti, 2. marca pa še za pol milijona evrov.

EIB je črpanje 440-milijonskega posojila za gradnjo nadomestnega bloka 6 po vrsti zapletov sprostil minuli petek. Projekt, ki naj bi bil po prvih optimističnih napovedih končan že do konca leta 2010, zdaj pa je rok za njegovo dokončanje določen februarja 2016, je do danes realiziran v več kot 70 odstotkih. Pri gradnji imajo več kot 20-odstoten delež tudi podjetja iz Slovenije.

Teš je za financiranje projekta pri EIB poleg omenjenega 440 milijonov evrov vrednega posojila z državnim poroštvom najel tudi 110 milijonov evrov posojila z bančno garancijo, pri EBRD pa 200 milijonov evrov.

Vlada je v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2013 podprla izgradnjo šestega bloka že jeseni 2006. Celotna naložba je bila tedaj ocenjena na 600 milijonov evrov, a ta znesek se je do danes povzpel na 1,3 milijarde evrov.

Ob stalni rasti vrednosti projekta so se v javnosti pojavila namigovanja o negospodarnem ravnanju vodstva Teša ter celo korupciji, zaradi česar je projekt leta 2010 vzela pod drobnogled tudi protikorupcijska komisija, ki je februarja lani ugotovila, da je bil zasnovan in izveden netransparentno ter s političnimi in lobističnimi vplivi, pojasnila o ekonomski smotrnosti naložbe pa je na predlog takratnega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika zahtevala tudi vlada.

Sumi korupcijskih tveganj še niso razčiščeni

Direktor Teša Uroš Rotnik je vsa namigovanja, da je bilo kar koli narobe pri izvedbi projekta, vztrajno odločno zanikal. Kljub temu ga je novembra 2010 nadzorni svet Teša razrešil, kar je Rotnik komentiral z besedami, da je razrešitev posledica nespoštovanja navodil tistih, ki bi radi imeli netransparenten projekt gradnje Teša 6.

Na stran nadzornega sveta se je tedaj postavila tudi takratna gospodarska ministrica Darja Radić, ki je ocenila, da Rotnik investicije v Teš 6 ni vodil transparentno in učinkovito, saj da je s projektom začel, ne da bi bila finančna konstrukcija zaprta in ne da bi pridobil vsa potrebna gradbena dovoljenja in okoljevarstveno dovoljenje.

Vodenje Teša so takrat zaupali Simonu Totu, ki pa se je moral januarja letos umakniti novemu direktorju Francu Roscu.

Medtem pa sumi korupcijskih tveganj v povezavi s projektom še vedno niso razčiščeni. Kot je pred kratkim poročal časnik Dnevnik, je namreč Evropski urad za boj proti prevaram (Olaf) sporočil, da je preiskava, ki so jo uradno odprli junija lani, še vedno v teku, podrobnosti o njej pa da v času trajanja ne morejo razkriti.

Projekt pa je ves čas spremljalo tudi neodobravanje s strani nevladnih organizacij, neparlamentarnih strank in društev. Koalicija okoljevarstvenih organizacij in posameznikov Ustavimo Teš 6 je želela vložiti referendumsko pobudo na zakon o poroštvu za posojilo EIB, a do sredine lanskega leta ni zbrala dovolj veljavnih podpisov. Civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo pa je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, a jo je ustavno sodišče novembra lani zavrnilo.