Eden od desetih slovenskih dijakov je že doživel izsiljevanje, otipavanje ali krajo, še nekoliko več jih je bilo tarča neprijetnih opazk ali pa so dobili udarec, kaže raziskava Dijaške organizacije Slovenije (DOS) o nasilju na srednjih šolah, ki jo je predstavila varuhinja dijakovih pravic Katja Mesarič.
Dijaki nasilje najpogosteje zaznajo na šolskem hodniku in v okolici šole, največkrat med odmori ali po pouku. Okoli petina dijakov pa ga ne opazi nikoli.
Med vzroki za nasilje dijaki najpogosteje naštevajo ljubosumje in antipatičnost, visoko pa sta tudi stresno okolje in tekmovalnost.
Petina priznala, da so že bili nasilni
Nekaj manj kot petina jih je priznala, da so že izrekali neprijetne opazke, ščipali, okoli 15 odstotkov jih je priznalo tudi udarec, zaničevanje, širjenje slabih novic, okoli desetina pa tudi izsiljevanje, otipavanje in krajo.
Na vprašanje, kaj običajno naredijo, ko so drugi nasilni do njih, je skoraj polovica dijakov odgovorila, da poskuša storilca nagovoriti, naj preneha, slaba tretjina se odzove s silo, le desetina pa poišče pomoč zaposlenih.
Ko vidijo, da je sovrstnik žrtev nasilja, je 74 odstotkom vprašanih dijakom neprijetno ali zelo neprijetno. Šest odstotkov dijakov v zvezi s tem odgovarja, da se jim nasilje včasih zdi primerno, 14 odstotkov dijakov pa ob tem ne čuti nič posebnega.
Da bi lahko pogosto ali zelo pogosto sodelovali pri izvajanju nasilja nad dijaki, ki jih ne marajo, je izjavila skoraj desetina vprašanih, okoli 30 odstotkov bi jih to lahko počelo redko, 60 odstotkov pa nikoli.
So kazni za nasilneže dovolj stroge?
Skoraj polovica dijakov meni, da so kazni za nasilneže premalo stroge. Da so kazni primerne, meni 28 odstotkov vprašanih. Po besedah Mesaričeve pa je zaskrbljujoče tudi, da se glede na podatke iz raziskave 65 odstotkov dijakov po trpinčenju v šoli ne bi želelo pogovoriti s šolskim svetovalnim delavcem.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.