Francozi bodo glavni producenti
Glavni producent je francoski Canal plus oziroma Jacques Perrin. Celotni film s skupno odjavno špico bo sestavljen iz deset "enajstminutnih, devetsekundnih in enokvadratnih" filmov na temo 11. september 2001. Sodelovali bodo svetovno znani režiserji, med njimi Mira Neir, Jean-Luc Godard in drugi. Žanr je prepuščen vsakemu od režiserjev.
Srebrenica na filmu
Tanovič si je za temo svojega filma omenjene dolžine izbral ženske iz Srebrenice, ki v krajih, kjer zdaj živijo, vsakega 11. v mesecu demonstrirajo in zahtevajo, da bi jim povedali, kje so končali njihovi pokojniki - možje, sinovi, brati. Ker tega še vedno niso izvedele, demonstrirajo naprej in tako so storile tudi lanskega septembra; vendar jih tedaj nihče ni niti opazil, saj je cel svet tisti dan gledal televizijo.
Spet sodelovanje s Slovenijo
"Tanovič je spet napisal scenarij, ki vzbuja srh, ima pa tudi delček njegovega tipičnega humorja," je povedala Dunja Klemenc, iz Studia Maj, ki je sodeloval s Tanovićem že pri njegovem prvem filmu. Edina moška oseba v filmu je človek na invalidskem vozičku in na filmu ga bo upodobil igralec, ki mu je bomba že na začetku minule vojne v Bosni odtrgala obe nogi. Po odstopu nizozemske vlade scenaristu in režiserju vsaj ne bo treba več razlagati, kje je Srebrenica in kaj se je tam zgodilo.
Na vprašanje, zakaj spet Studio Maj, izvršna producentka odgovarja, da je bila izrecna želja glavnih francoskih producentov, da pri projektu sodelujejo profesionalci iz Slovenije. Tako bo produkcija potekala iz Slovenije, pri filmu bo zagotovo sodelovala naša šminkerka, tehnična ekipa in še drugi nepogrešljivi sodelavci. Snemalec, kostumograf in scenograf bodo prišli iz Sarajeva. Tonska obdelava bo narejena v Belgiji.
Vse to potrjuje, kako pomembno je bilo dobro opravljeno delo na prejšnjem projektu. To je drobec v nizu naših uspehov, obenem pa "težak kamen" za nas v izvedbi, ker se v zadnjem letu ni nič spremenilo, razen morda naklonjenosti do filma, je menila producentka, ki je kritična do sedanjih razmer v Sloveniji, ki se tako zelo brani tako koprodukcij kot uslug in temu namenja malo denarja. Tisti, ki odločajo, sicer zdaj bolj "poslušajo", vendar odločitve "še vedno ne gredo v korist slovenskega filma in slovenskih filmskih delavcev".