Kanadski astronavt Marc Garneau naj bi s kanadsko mehanično roko, ki jo upravlja iz kabine raketoplana, prenesel 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6, ki ima maso približno 15,8 tone, na MVP pri natančnem usmerjanu mehanične roke pa mu pomagata oba vesoljca, ki bosta P6 z zapahi pritrdila na ogredje Z1. Ogredje Z1 je od oktobra montirano na vrhu ameriškega modula Unity. Na P6 sta dve kot harmonika zloženi krili s ploščami sončnih celic. Vsako od kril naj bi se odpiralo 13 minut. Vesoljca bosta morala pred tem odstraniti varnostne kljuke, ki so v času prevoza v vesolje zadrževale in varovale krila, da se niso razprla. Ko bosta krili razprostrti, bo razdalja med njunima skrajnima koncema znašala približno 73 metrov. To bo največji togi sestav, ki je bil kdaj v vesolju. Doslej je za največje togo telo v orbiti veljal 60 metrov dolg stolp, ki so ga razprli med januarskim poletom Endeavourja in ga uporabili kot nosilec ene od dveh radarskih anten za kartografiranje Zemlje.
Povečanje zmožnosti postaje za pridobivanje električne energije je potrebno zaradi dodajanja novih bivalnih modulov MVP v bližnji prihodnosti. Na postaji je bilo doslej dovolj elektrike samo za potrebe v Rusiji izdelanih modulov Zarja in Zvezda, za ameriški modul Unity, ki edini nima sončnih celic, pa jo je že primanjkovalo. Ameriška vesoljska agencija NASA pričakuje, da bosta novi krili dajali 65 kilovatnih ur električne energije, kar naj bi bilo na Zemlji dovolj za 30 neklimatiziranih hiš.
Novost med tokratnim sprehodom je majhna kamera, ki jo ima vsak od astronavtov vgrajeno v čelado. Zato prihaja iz vesolja izjemno dobra slika vsega, kar delata nocojšnja vesoljska sprehajalca. Vidne so celo najmanjše podrobnosti.
