'Obljubljena dežela' Evropejcem zaloputnila vrata: Švicarji podprli omejitev priseljevanja

Švicarji so na referendumu odločali o omejitvi priseljevanja in jo z izjemno tesnim izidom tudi podprli.

Država bo tako očitno znova uvedla kvote priseljevanja, kar bi pomenilo, da se bodo na to temo odprla tudi pogajanja z Evropsko unijo, s katero država opravi večino blagovne menjave.

Od začetka veljavnosti sporazuma o prostem gibanju z Evropsko unijo se je v državo priselilo 80.000 državljanov EU, oziroma desetkrat toliko kot je predvidevala vlada v Bernu.

Skupaj pa v Švici, ki ima osem milijonov prebivalcev, živita dva milijona priseljencev iz EU. Večina prihaja iz Italije, Nemčije in Portugalske, medtem ko v državah EU živi le 400.000 Švicarjev.

Podporniki referenduma menijo, da je Švica z izgubo nadzora nad pravili priseljevanja utrpela negativne posledice - tako na družbenem kot na gospodarskem področju.

Pravijo, da priseljenci pomenijo prevelik pritisk na nepremičninski trg, zdravstvo, izobraževanje in transport. Po njihovem so tujci krivi tudi za počasnejšo rast ali padanje plač, domačinom pa naj bi odžirali delovna mesta.

Nasprotno je švicarska vlada v kampanji zagotavljala, da evropski priseljenci pomagajo k uspešnemu švicarskemu gospodarstvu, ki še naprej cveti, saj sporazum delodajalcem omogoča zaposlovanje najboljše delovne sile na kontinentu.

Takoj po objavi rezultatov so se začela ugibanja o tem, kako se bo na izid referenduma odzvala EU. Predvsem, ali bo za povračilo Švici otežila trgovanje na njenem najpomembnejšem trgu. 

V Bruslju so za začetek napovedali, da bodo podrobno preučili posledice te odločitve za odnose med Švico in EU.