Ob letošnjem jubilejnem dnevu varstva mokrišč je generalni sekretar Ramsarske konvencije Demar Blasco v sporočilu za javnost med drugim poudaril, da države pogodbenice z izvajanjem tega dokumenta zagotavljajo varstvo in smotrno rabo svojih mokrišč. Dodal je še, da morajo v ramsarsko gibanje pritegniti več ljudi in druga družbena področja in na tak način narediti več, da bodo ljudje spoznali pravo funkcijo mokrišč.
Ramsarsko konvencijo je doslej ratificiralo več kot 120 držav, med njimi tudi Slovenija. Slovenija je doslej uvrstila na seznam mokrišč mednarodnega pomena (t.i. Ramsarske lokalitete) dve območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Zanju mora zagotoviti ohranjanje "ekološkega značaja", in sicer na podlagi načrta upravljanja. Slovenija ima še vrsto mednarodno pomembnih območij, ki si zaslužijo ta status. Mednje prištevamo Murske loge in mrtvice, staro strugo Drave s Šturmovci in Ormoškim jezerom, Krakovski gozd in mokrišča ob Spodnji Savi, Ljubljansko barje, kraško Ljubljanico in Čezsoške prode. Za nekatere od teh območij postopki za uvrstitev na seznam Ramsarskih lokalitet že tečejo.
Ramsarska konvencija ima redna srečanja pogodbenic vsaka tri leta. Zadnje, sedmo srečanje je bilo v Kostariki leta 1999, osmo pa bo prihodnje leto v Španiji. Pred vsakim srečanjem pogodbenic so regionalni posveti, na katerih pogodbenice držav določene regije pripravijo skupna stališča, ki jih zagovarjajo na svetovnem posvetu. Slovenija bo organizirala vseevropsko regionalno konferenco pogodbenic Ramsarske konvencije, ki bo od 13. do 18. oktobra letos na Bledu. Posvet bo izvedlo ministrstvo za okolje in prostor skupaj z uradom Ramsarske konvencije.
