WHO pripravlja tudi okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom, s katero naj bi se države podpisnice zavezale, da bodo v svoji zakonodaji poostrile nadzor nad tobakom. Cilj konvencije, ki naj bi jo sprejeli leta 2003, je čim bolj zmanjšati uporabo tobačnih izdelkov z namenom varovanja sedanjih in bodočih generacij pred zdravju škodljivimi vplivi tobačnih izdelkov in socialnimi ter ekonomskimi posledicami njegove uporabe. Kot je še povedala Petričeva, se Slovenija aktivno vključuje v pripravo besedila konvencije in se je udeležila tudi vseh pogajanj. Glede na sedanjo zakonsko ureditev v naši državi pa bo potrebno zakonodajo konvenciji še prilagoditi v določilih, ki se nanašajo na prodajo tobaka mlajšim od 18 let, popolno prepoved oglaševanja, obdavčitev tobačnih izdelkov, prostocarinsko prodajo, tihotapljenje, itd.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik je povedala, da na ministrstvu posvečajo veliko pozornost zdravstvenim težavam zaradi tobaka, ob čemer je poudarila, da mora skrb za zdravo življenje stopiti v ospredje. Na svetu je sicer več kot milijardo kadilcev, zaradi tobaka vsako leto umre štiri milijone ljudi, tobak pa je med drugim kriv tudi za eno od desetih smrti odraslih ljudi. V prihodnje naj bi se ta odstotek še povečal. V Sloveniji se je po besedah Zakotnikove število kadilcev v obdobju od leta 1991 do 1996 zmanjšalo za več kot deset odstotkov, kar naj bi bil predvsem rezultat protikadilske kampanje. Na ministrstvu za zdravje se oblikuje tudi posebna delovna skupina, ki se bo prvenstveno ukvarjala s prilagoditvami slovenske zakonodaje evropskih direktivam in določilom že omenjene konvencije, v sodelovanju z WHO pa bo izdelala še nacionalno strategijo zmanjševanja kajenja, je dodala Zakotnikova.
V Sloveniji sicer kadi več moških kot žensk, čeprav je bilo to razmerje pred leti močno na strani moških, pa je danes število žensk, ki kadijo, že precej bliže številu moških kadilcev, je povedala Eva Stergar z inštituta za varovanje zdravja. Čeprav med polnoletnimi prebivalci Slovenije število kadilcev upada že od leta 1988, pa je zaskrbljujoč podatek, da narašča število mladih kadilcev. Zato bi morali po njenem mnenju okrepiti napore za omejevanje dostopnosti cigaret in spodbujati nekajenje.
Tomaž Čakš z inštituta za higieno pri ljubljanski medicinski fakulteti pa je povedal, da se je zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje nekadilcev povečala, odkar so ugotovili, da je kemična sestava dima, ki ga pasivno vdihne nekadilec, podobna sestavi dima, ki ga vdihuje aktivni kadilec. Tako tobačni dim iz okolja ali tobačni dim, ki ga nehote vdihavajo nekadilci, vsebuje veliko toksičnih substanc, od nikotina, ogljikovega monoksida, iritantov in različnih karcinogenov. Po njegovih besedah tako tobačni dim iz okolja po številnih znanstvenih poročilih in preglednih člankih povzroča pljučnega raka, koronarno srčno bolezen in bolezni dihal.
