Švedska je prva članica, ki se je odpovedala možnosti prehodnih zaščitnih ukrepov. Ministrica Lindhova, ki je odločitev svoje države obelodanila po ministrskem krogu pristopnih pogajanj s Slovenijo, pa je izrazila prepričanje, da bo švedskemu zgledu sledilo tudi več drugih članic. Odločitev, ki bo delavcem iz novih članic omogočila zaposlovanje na Švedskem pod enakimi pogoji kot domačim delavcem in delavcem iz ostalih držav unije, je takoj pozdravil evropski komisar za širitev Guenter Verheugen. Pri tem je ostale članice prav tako pozval, naj primeru sledijo.
S švedsko napovedjo je bil zadovoljen tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, sicer pa je ponovil, da možnosti po prehodnih obdobjih za prost pretok delovne sile v primeru Slovenije država še naprej nasprotuje. Slovenija se bo z unijo o poglavju še naprej pogajala, hkrati pa iskala rešitve po bilateralni poti, predvsem z državami, ki so s tega vidika za Ljubljano najbolj pomembne, torej z Italijo, Avstrijo in Nemčijo.
Za zdaj je Madžarska prva od držav tega kroga, ki je že sprejela pogajalsko izhodišče EU, po katerem bodo članice svoje trge delovne sile lahko ščitile do sedem let po njenem vstopu v unijo. Na takšno izhodišče EU je Budimpešta pristala potem, ko je dobila pisna zagotovila, da se bodo države petnajsterice trudile za čim manj tovrstnih omejitev.
