Na Zavodu RS za zaposlovanje zaključujejo program spodbujanja samozaposlovanja za programsko obdobje 2007–2013. Obravnavajo še zadnje vloge za subvencijo za samozaposlitev, sklepajo pogodbe o dodelitvi subvencije in izplačujejo subvencije novoustanovljenim poslovnim subjektom, v katerih so se brezposelni ali iskalci zaposlitve samozaposlili do sredine lanskega decembra. Pravijo, da enega najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja letos oziroma do nadaljnjega v takšni obliki kot doslej predvidoma ne bodo več izvajali.
Na zavodu pravijo, da je zanimanje za pomoč države pri stopanju na samostojno poslovno pot vedno presegalo zmožnosti domačega proračuna in razpoložljiva sredstva Evropskega socialnega sklada. Od leta 2007 do leta 2013 so za subvencije za samozaposlitev izplačali 97,3 milijonov evrov. Leta 2007 je novopečeni samostojni podjetnik dobil 2100 evrov, od leta 2008 do prve polovice leta 2013 4.500 evrov, nazadnje pa v drugi polovici leta 2013 5.000 evrov. "Nepovratno finančno pomoč za samozaposlitev smo prejemnikom izplačali v enkratnem znesku, v povprečju v 60 dneh od sklenitve pogodbe, samozaposleni pa so jo porabili po lastni presoji in potrebah za namen ohranitve svoje samozaposlitve," pravijo na zavodu.
S subvencijo so do samozaposlitve pomagali 23.316 brezposelnim in iskalcem zaposlitve. Po podatkih zavoda se je največ oseb, 56 odstotkov, samozaposlilo zaradi poslovnih priložnosti, a visok je tudi odstotek tistih, ki se je za samozaposlitev odločilo zaradi nuje – takih je kar 44 odstotkov. Vendar pa na zavodu dodajajo, da nuja sama po sebi še ne pomeni na primer samozaposlitve na predlog delodajalca namesto redne zaposlitve.
Delež vrnjenih subvencij je bil minimalen, saj znaša le dobra dva odstotka glede na vsa izplačana sredstva. Če prejemnik subvencije ne ohrani samozaposlitve v pogodbenem obdobju, mora namreč vrniti sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjeni mesec ohranitve samozaposlitve. Po navedbah zavoda so spodbudni tudi podatkih o ohranjenih samozaposlitvah.
Spodbudni so podatki o ohranjenih samozaposlitvah. Delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje dveh let je 85 odstotkov, medtem ko je delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje enega leta 94 odstotkov. "Podjetja subvencioniranih samozaposlenih v pogodbenem obdobju živijo celo dlje kot ostala podjetja v državi v istem obdobju," pravijo na zavodu.
"Z gotovostjo lahko trdimo, da je program pozitivno vplival na razmere na trgu dela, saj je brezposelnim in tistim, katerih zaposlitev je bila ogrožena, omogočil priložnosti za nov začetek," pravijo na zavodu. So pa poudarili, da program "nikakor ni prispeval k umetnemu zniževanju brezposelnosti, kar so mu nekateri neupravičeno očitali". Pri tem navajajo podatek, da je bilo denimo leta 2013 iz evidence brezposelnih odjavljenih skupaj 102.390 oseb, vseh dodeljenih subvencij za samozaposlitev pa je bilo 4.293, kar glede na vse odjavljene, znaša komaj 4,2 odstotka.
V okviru nove finančne perspektive namerava ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki skrbi za financiranje programov, spodbujati samozaposlovanje kot kombinacijo subvencij in programa podjetno v svet podjetništva, ki bo predvideval različne stopnje sofinanciranja in oblike podpore pri ustanavljanju podjetij, zlasti glede na ocenjeno perspektivnost. Navedeni pristop bodo v okviru celovitega projekta za podjetništvo razvili skupaj z resorjem za gospodarstvo, kot pristojnim za podjetništvo, in sicer z namenom združevanja različnih vsebin v celovito rešitev spodbujanja podjetništva.
Samozaposlitev ima tudi temno plat
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so opozorili na temno plat samozaposlovanja. Podatki statističnega urada namreč kažejo, da je v približno istem času, ko je država v subvencioniranje za samozaposlovanje vložila skoraj 100 milijonov evrov in ko se je število samozaposlenih dvigalo, rasla tudi stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi. V letu 2007 je bila ta stopnja 16,3 odstotka, v letu 2012 pa 23,8 odstotka. V sindikatu so opozorili, da nikakor ne smemo pozabiti na vse bolj širok pojav lažno samozaposlenih. To so tisti, ki jim delodajalec "svetuje", da si uredijo status samozaposlene osebe, pa čeprav bo njegovo delo imelo vse elemente delovnega razmerja.
KOMENTARJI (243)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.