Stranka Mira Cerarja

- Leto ustanovite: 2.6.2014
- Zadnji volilni rezultat na volitvah v DZ: stranka prvič nastopa na volitvah

S KOM BI SE POVEZOVALI?
V stranki pravijo, da so se odločili, da se pred volitvami ne povezujejo z nikomer. Po volitvah pa so pripravljeni za morebitno sodelovanje z vsemi strankami, razen tistimi, katerih predstavniki so pravnomočno obsojeni oziroma javno kompromitirani.

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?
Predsednika stranke Mira Cerarja, ki po njihovem predstavlja temeljne vrednote stranke: pravno državo, spoštovanje človekovega dostojanstva, družbeno odgovornost, inovativnost in trajnostni razvoj.

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT
Slovenija je po mnenju SMC v tako globoki krizi predvsem zaradi netransparentnosti, zlorab, neodgovornosti, pomanjkanje strateškega razmisleka in korupcije.
Na pravo pot bi Slovenijo vrnili z naslednjimi koraki:
-     s splošnim spoštovanjem načel pravne države,
-     krepitvijo znotraj in med organizacijskega sodelovanja, ki bo med drugim omogočalo optimizacijo sektorja država (npr. oblikovanje koncepta »vse na enem mestu« na različnih področjih),
-     celostno oblikovanje kriterijev za ocenjevanje ljudi in projektov,
-     doslednim zasledovanjem mehanizmov odgovornosti, ki vključuje tudi nadzor in kontrolo ter
-     z oblikovanjem strateškega razmisleka na ravni celotne družbe iz katerega so nato izpeljane strategije za posamezne družbene podsisteme, in ki jim nato sledi dejanska realizacije sprejetih zavez.

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?
Sistemsko reševanje problematike slabih posojil v bankah preko slabe banke se je pričelo pozno, ocenjujejo v stranki, zato je bil obseg takšnih posojil toliko večji. Dokapitalizacija bank, ki se je izvedla, bi se morala pogojevati z aktivnejšo vlogo bank v prestrukturiranju podjetij ter s prekvalifikacijo posojil podjetjem v težavah v t.i. „potrpežljiva posojila“ z zadosti dolgim moratorijem odplačevanja glavnice, in sicer v takšni meri, da bi podjetjem z dobrimi poslovnimi modeli in prodajnim trgom prosti denarni tok omogočal vlaganje v obratni kapital in rast, menijo v SMC. Vzvode za usmeritev državnega denarja preko bančne dokapitalizacije v perspektivna podjetja, ki so potrebna prestrukturiranja bi morala postaviti Banka Slovenije in tudi z možnostjo aktivnih ukrepov nadzorovati izvedbo. V stranki menijo, da imajo državne banke zdaj dovolj likvidnosti, da odigrajo svojo vlogo dolgoročnega finančnega partnerja podjetjem.
Menijo tudi, da bo treba za nadaljnjo sanacijo bančnega sistema najti druge vire, ki ne bodo bremenila proračuna – na primer znotraj bančnega sistema, tudi s privatizacijo bank. Del kupnine iz privatizacije bank bi usmerili v gospodarstvo.

Glede slabe banke pa so mnenja, da je treba zagotoviti transparentnost dela DUTB: „DUTB bi morala izvajati svoje naloge na podlagi lastne strategije ter izvedbenega plana, ki bi jih potrjevalo Ministrstvo za gospodarstvo, na podlagi skladnosti z oblikovano državno strategijo za razvoj gospodarstva.“ Menijo tudi, da bi morala DUTB intenzivneje zasledovati cilj, za katerega je bila ustanovljena, dajati večji poudarek na zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in povrnitev proračunskih sredstev. Pri tistih gospodarskih družbah, ki jih DUTB ne more prodati, pa menijo, da mora imeti DUTB izdelano jasno strategijo in finančno ovrednotene izvedbene plane razvoja gospodarske družbe.

Za razliko od strategije dosedanje vlade, ki omogoča, da se DUTB privatizira, menijo, da bi DUTB morala ostati v državni lasti, dokler za njene obveznosti jamči Republika Slovenija, po izpolnitvi funkcije, za katero je bila ustanovljena, pa mora družba ugasniti. Novih slabih posojil se iz bank ne bi prenašalo na DUTB.

Nastanek novih bančnih lukenj bi preprečili predvsem:
-     Z zahtevo bankam, da pripravijo strategijo in izvedbene plane njihove aktivnosti v zvezi s  podjetij, ki jih še imajo v svojih kreditnih portfeljih in so na meji kriterijev definicije slabih posojil ali pa te kriterije že izpolnjujejo, ter aktiven nadzor in možnosti ter odgovornost ukrepanja Banke Slovenije s tem v zvezi;

-     večjo povezanostjo in sinergijo ukrepov državnih pomoči gospodarskim družbam v težavah z aktivnostmi  komercialnih bank pri prestrukturiranju podjetij (reprogrami posojil, konverzij terjatev v lastniške deleže) ter aktiven nadzor učinkovitosti državnih pomoči 

-     s preusmeritvijo dela kupnine iz privatizacije v gospodarstvo ter znižanjem stroškov financiranja gospodarstva (za zagotovitev vzdržne zadolženosti in financiranja  podjetij s perspektivnimi poslovnimi modeli);
-     z oblikovanjem programov in platform financiranja  v obliki javno-zasebnega partnerstva (npr. hibridno mezzanine financiranje podjetij), tudi v kombinaciji z EU sredstvi v okviru strategije Europa 2020;

-     vzpostavitvijo platforme VEM (vse na enem mestu), na kateri se bodo objavljali vsi razpisi za financiranje podjetij in kmetijstva, poenostavitev razpisne dokumentacije in postopkov ter vzpostavitev svetovalne službe za pripravo razpisne dokumentacije.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?
-        Dokončanje sanacije bančnega sistema in razdolžitev/prestrukturiranja podjetij, kar bo okrepilo gospodarsko rast.
-        Nadzorovana privatizacija in uporaba njene kupnine za zmanjšanje zadolženosti.
-        Nujne strukturne reforme, predvsem v smeri prenove delovanja javne uprave, katere cilj bo zmanjšanje birokratskih ovir, skrajšanje administrativnih postopkov, deregulacija storitev in zmanjšanje (nepotrebne) državne administracije, izvedbe zdravstvene reforme v smeri večje preglednosti in učinkovitosti in izboljšanja poslovnega okolja v smeri stabilnejšega in neposrednim tujim naložbam prijaznejšega okolja.

„Varčevanje mora biti preudarno in postopno, saj so tudi mednarodne institucije (EK, MDS, OECD) potrdile, da prekomerno varčevanje krizo le še poglablja. Varčevalnim rezom se moramo kolikor je le mogoče izogniti tam, kjer ne bomo ogrožali svoje nacionalne identitete in mednarodne konkurenčnosti. Slovenija si bo vsekakor morala prizadevati za postopno zniževanje previsokega javnega dolga in ga srednjeročno približati dolgoročno vzdržni meji, ki znaša med 50 in 60 % BDP, kar bo dosegljivi ob ponovni krepitvi gospodarske rasti in sočasni izvedbi zgoraj omenjenih ukrepov.“

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?
- Okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov s strani delodajalcev in uvedba davčnih blagajn
- Vse na enem mestu (VEM): Opravljanje administrativnih opravil na enem mestu (npr. umeščanje v prostor, financiranje, internacionalizacija, javna naročila, prijave na razpise, presoja strateških projektov).
- Večja odgovornost Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Slabe banke (DUTB) pri prestrukturiranju podjetij.
- Projektno financiranje strateških razvojnih projektov v okviru strategije pametne specializacije (ZIPP=zeleno, inovativno, pametno, povezano).
- Delna oprostitev plačila davka na dobiček ob reinvestiranju dobička v investicije za razvoj
- Pobuda za postopno plačevanje komunalnih prispevkov in nadomestil stavbnega zemljišča za investicije v prvih treh letih delovanja.
- Sprememba zakonodaje za skrajšanje dolgotrajnih insolvenčnih in sodnih postopkov v gospodarskih sporih  (javna obravnava trajnih neplačnikov, država kot vzoren plačnik).
- Projekt kreativne industrije in raziskav za povezovanje kulture, gospodarstva in znanosti ter nevladnega sektorja.
- Razvoj kompetenc za obrtnike na področju inovativnosti, povezovanja, razvoja produktov, storitev ter njihove uspešne manifestacije na trgu, na področju novih tehnologij in vodenja družinskih podjetij.
- Priprava modela davčnih olajšav za projekte pametne specializacije (npr. modernizacija obrtniških del s sodobnimi informacijskimi rešitvami, robotiko in industrijskim dizajnom).
- Mreža inovativnih idej za medsebojno povezovanje domačih obrtnikov.
- Šola mojstrstva in obrti v sodelovanju z Obrtnimi zbornicami in razvojnimi agencijami (dualni sistem).
- Država mora postati vzoren plačnik.
Jamstvene sheme.

Spodbujati večjo prožno varnost z namenom lažjega vstopanja in izstopanja iz delovnih razmerij (fleksibilnost) ob vzpostavitvi predvidljivega delovnega okolja za delavce (varnost).

KAKO BI UREDILI TRG DELA?
„Zavzemamo se za postopno izenačitev vseh vrst dela, v enotno zaposlitev za nedoločen čas z nekoliko olajšano možnostjo odpuščanja v začetnih obdobjih zaposlitve. V zakonodaji in praksi je potrebno uveljaviti oblike, ki temeljijo na prožni varnosti, ki omogoča hitrejše prilagajanje spremenjenim okoliščinam delodajalcem in varnost zaposlitve delavcev na način, ki jim omogoča primeren čas za prilagoditev na morebitno izgubo zaposlitve in mu omogoča socialno varnost v morebitnem obdobju brezposelnosti. Prekerne in ostale oblike dela, ki temeljijo na delu izven uradne zaposlitve (različni s.p.ji, delo prek avtorskih podjemnih pogodb) v večini primerov izpolnjujejo elemente delovnega razmerja iz zakonodaje, zato tovrstne oblike povečini pomenijo izigravanje zakonodaje s strani delodajalcev. Delavcem, ki trajno opravljajo neko delo v obliki negotovih oblik dela, ki izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja je potrebno priznati polno varstvo po delovnopravni zakonodaji.“

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?
Pokojninska reforma je potrebna na srednji rok. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je pri tako pomembnih reformah potrebno daljše prehodno obdobje, da se ljudje lahko postopno prilagodijo na spremenjene okoliščine, ocenjujejo v SMC. V prihodnosti bo potrebno zvišati upokojitveno starost, ki je trenutno pod evropskim povprečjem in jo prilagoditi demografskim spremembam - pri pokojninski reformi je nujno sodelovanje vseh socialnih partnerjev. Prispevki iz obveznega zavarovanja v prihodnosti bodo pokrivali predvsem socialno varnost upokojencev, za ohranitev (višjega) standarda življenja po upokojitvi pa je potrebno z davčnimi olajšavami spodbujati dodatna (tako individualna kot kolektivna) pokojninska zavarovanja, ki bodo omogočila upokojencem dodatna finančna sredstva.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?
Eden od glavnih problemov zdravstva je neurejena zakonodaja, katere posledice se kažejo v slabše delujočem zdravstvenem sistemu, ki je povod številnim aferam in razprtijam med vsemi akterji v zdravstvu, ocenjujejo v stranki. Po njihovem sta ključni spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o zdravstveni dejavnosti, pri čemer mora politika ob sodelovanju stroke najprej doseči dogovor, kaj želi na tem področju doseči. Šele ko bo dosežen dogovor kako naprej v zdravstvu, naj se gre v pisanje reforme, prej ne. „Zdravstvena blagajna ta trenutek posluje likvidno, vseeno pa obveznemu zdravstvenemu zavarovanju zaradi prejšnjih intervencijskih ukrepov (denimo nenehno zniževanje cen zdravstvenih storitev) primanjkuje denar za normalno delovanje. Tega je možno pridobiti z prečiščenjem odhodkovnih postavk zdravstvene blagajne, ne da bi se pri tem rezalo v pravice zavarovancev.“

KAM BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?
Podpirali bi predvsem tiste vire, ki v Sloveniji imajo pravšnji energetski potencial, njihova izraba pa je v skladu z okoljskimi standardi.

Glede TEŠ 6 menijo, da je pretežni del celotne investicije že plačan zato menijo, da jo je potrebno dokončati. Nujno potrebno pa bo izdelati analizo stroškov, ki so povezani z vračilom glavnice in obresti za najete kredite ter v povezavi z bilancami tekočega poslovanja ugotoviti, ali morda ne bi bilo bolj smiselno in ekonomsko upravičeno objekt začasno konzervirati, in sicer vse dokler tržna cena za proizvedeno električno energijo iz tega objekta ne bo zagotavljala pozitivno poslovanje. Seveda je tudi konzerviranje povezano z določenimi stroški. Zavzemajo se za revizijo vseh postopkov in investicije.

Podpirajo izgradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne Krško, a z veliko mero previdnosti, da se ne bi ponovila zgodba iz TEŠ 6. Pred dokončno odločitvijo, ob upoštevanju izsledkov raziskav, študij in analiz pa se bodo zavzemali za zakonodajni referendum.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?
Kratki rok: država neposredno ne more vplivati na povečanje samooskrbe, lahko pa spodbuja pozitivne prakse in sicer z ukrepi Programa razvoja podeželja (ustanavljanje skupin proizvajalcev, podpore skupnemu trženju, podpore naložbam). Pri tem moramo slediti cilju spodbujanja povezovanja v kmetijstvu in verigi hrane – tako v vertikalni (predelava hrane, gostinstvo, trgovina) kot tudi v horizontalni smeri (zlasti pomembno povezovanje majhnih pridelovalcev). Prednost, na kateri moramo graditi, so kratke oskrbne verige s kakovostno hrano domačega izvora. Imamo kar nekaj pozitivnih zgodb (KZ Krka in KZ agraria z zelenjavo, mlekarna Planika pri mleku, zadruga Škofja Loka pri mleku in mesu)
Dolgi rok: okrepiti generično promocijo (krepitev zavesti domačega kupca o kakovosti domače hrane in njenih širših koristi za slovensko družbo). Dosedanji promocijski ukrepi zgolj v smislu generičnega oglaševanja (rad imam ribe, rad pijem mleko) nimajo pravega učinka. Na današnje in bodoče potrošnike (naše otroke) se je treba bolj neposredno naslavljati; v tem smislu je pametno nadaljevati/nadgraditi uspešne prakse, kot so npr. Slovenski zajtrk v šolah, sheme šolskega mleka in šolskega sadja.

KAJ IN KAKO BI IZBOLJŠALI NA PODROČJU PRAVOSODJA?
Ukrepi na področju sodstva:
-     Izvedba aktivnosti za odpravljanje sodnih zaostankov in pregledni kriteriji za izbiro in ocenjevanje oziroma napredovanje sodnikov, s poudarkom na poglobljenem preverjanju strokovne usposobljenosti sodnikov, ob sočasnih ukrepih za dvig etike in integritete sodnikov.
-     Ničelna toleranca do korupcije znotraj pravosodja in sprejem ukrepov za omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju, temelječih na vsenivojskih etičnih kodeksih.
-     Zaveza na zakonodajni in operativni ravni, da se organom odkrivanja, pregona in sojenja omogoči še bolj tvorno sodelovanje ter najučinkovitejše izvajanje njihovih nalog, predvsem glede najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?
„Vzpostavili bomo pozitivno podobo politike kot načina za reševanje skupnega dobra in interesov državljanov in spodbudili razpravo o pomembnosti participacije ljudi v političnem življenju.“

Predsednik stranke: Miro Cerar

Miro Cerar se je rodil leta 1963. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, za diplomsko nalogo z naslovom Pravno varstvo blagovnih znamk pa je od Društva za Združene narode za SR Slovenijo prejel nagrado dr. Slavka Zoreta. Danes je doktor prava in redni profesor na tej fakulteti, kjer med drugim predava teorijo in filozofijo prava, primerjalno pravo in etiko pravniških poklicev.

Izdal je več poljudnih strokovnih del, med drugim Pravnikov mozaik, Pamet v krizi in Slovenci na popravnem izpitu. Leta 2010 je prejel Zlato hruško za izvirno slovensko poučno knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo, nedavno pa mu je Študentski svet Univerze v Ljubljani podelil priznanje za najboljšega pedagoga na Pravni fakulteti.

V zadnjih treh letih je bil trikrat imenovan za najuglednejšega slovenskega pravnega strokovnjaka po izboru, ki ga organizira družba Tax-Fin-Lex, dvanajstkrat pa je bil izbran v skupino najvplivnejših slovenskih pravnikov.

Javnosti je znan predvsem kot kritični opazovalec in komentator predvsem pravnih, pa tudi drugih družbenih in etičnih vprašanj. Sodeloval je pri pisanju slovenske ustave, več let je bil tudi svetovalec državnega zbora za pravna vprašanja. Javnosti sta dobro poznana tudi njegova starša - Miro Cerar starejši, slovenski telovadec in olimpionik, ter danes že pokojna Zdenka Cerar, nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje.

Zgodovna stranke:

Dober mesec pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Cerar z ustanovitvijo stranke vstopa v slovensko politiko. Cerar si je stranko zamislil kot avtonomno in je ne umešča v katerega izmed obstoječih političnih polov. Meni, da Slovenija na politični ravni potrebuje več sodelovanja, ne le med strankami, pač pa tudi s civilno družbo, ki mora biti vpeta v odgovornost določenega dela politike.

Program Stranke Mira Cerarja si lahko preberete tukaj.