Vse glasnejša so opozorila o onesnaženju našega planeta s plastičnimi vrečkami in embalažo, kljub temu pa povprečen Slovenec po podatkih iz minulih let na leto še vedno porabi od 130 do 150 lahkih plastičnih vrečk. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, je to v primerjavi z Dancem ali Fincem, ki porabita le 4 lahke plastične vrečke na leto, ogromno. V tamkajšnjih državah so to dosegli z višjimi davki in višjimi cenami plastičnih vrečk, pri nas pa kljub številnim predlogom okoljevarstvenikov po pojasnilih ministrstva za kmetijstvo in okolje zaenkrat ni predpisanih nobenih ukrepov za omejitev te potrošnje.
Od akcije leta 2010, ko so člani omenjenega društva z nekaterimi poslanci podali predlog Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk, se ni veliko spremenilo. Takratno Ministrstvo za okolje in prostor je presodilo, da bo pot do predlaganih sprememb preko uredb boljša in hitrejša, a se je po protestih proizvajalcev vse skupaj ustavilo. Edina sprememba je bila odločitev trgovcev, da umaknejo lahke plastične vrečke na blagajnah in ponudijo vrečke za večkratno uporabo. "Problem seveda ostaja pri sadju, zelenjavi, mesu in drugih delikatesnih izdelkih. Prav tako opažamo, da so se v zadnjem času lahke plastične vrečke ponovno pojavile na blagajnah nekaterih trgovin," dobri dve leti po tem opozarja društvo Ekologi brez meja. Pozivi glede vrečk za sadje in zelenjavo so vse glasnejši. Nekateri menijo, da bi jih morali prepovedati in uvesti dobre stare stare papirnate "škrniclje", ki so razgradljivi. "Kaj nam pomaga, če trgovci propagirajo vrečke za večkratno uporabo, ko pa v njih iz trgovine prineseš 15 malih plastičnih vrečk," je mogoče prebrati na enem od okoljevarstvenih forumov.
Evropska komisija zahteva ukrepanje
Če ne drugače, nas bo k ukrepanju končno prisilila Evropska komisija. Ta je namreč v začetku tega tedna sprejela predlog, ki od držav članic zahteva zmanjšanje uporabe lahkih plastičnih vrečk. Opozorila je, da je na trg EU leta 2010 prišlo približno 98,6 milijarde plastičnih nosilnih vrečk, kar znaša 198 vrečk na državljana EU na leto.
"Predlog, ki je bil sprejet s strani Evropske komisije, zelo podpiramo, saj gre za korak v pravo smer, ki pa mora biti sprejet še s strani Evropskega parlamenta in Sveta. To sicer ne bo rešilo celotnega problema plastike, ker predlog ureja samo specifičen odpadkovni tok, torej plastične vrečke, ampak vsak premik k reševanju problema je več kot dobrodošel," zadevo komentirajo slovenski ekologi. Kot pravijo bodo nadaljevali osveščanje, poleg tega pa se bodo bolj posvetili širšemu področju ravnanja z embalažo, kamor pri nas sodijo tudi plastične vrečke. "Držimo pesti, da se bodo države članice, med njimi tudi Slovenija, končno zganile in naredile nekaj na tem področju," še pravijo.
Ministrstvo o ukrepih Slovenije še ne more govoriti
Evropska komisija je državam članicam predlagala tri možnosti zmanjševanja smetenja s plastičnimi vrečkami, in sicer z davki in visokimi cenami, z določevanjem nacionalnih ciljev za zniževanje porabe in s prepovedjo uporabe. "Počakati je treba, da bo predlog sprejet in objavljen v Uradnem listu EU," pravijo na našem ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ker se lahko predlog do takrat še zelo spremeni, je po njihovih besedah še nemogoče govoriti o tem, za katere ukrepe se bo odločila Slovenija. Ekologi podpirajo prvo možnost, torej ekonomske instrumente, saj so se v nekaterih evropskih državah, ki so takšno zakonodajo že uvedle, izkazali za najučinkovitejše. "Na primer na Irskem so s takšno zakonodajo porabo lahkih plastičnih vrečk znižali kar za 96 odstotkov," so še ponazorili.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.