'Spreminjanje referendumske zakonodaje v času, ko ulica zahteva več demokracije, neresno'

Poslanci bodo v prihodnjih dneh obravnavali predloge sprememb referendumske ureditve. Spremembe bi med drugim prinesle zaostritev pogojev za začetek postopka za razpis referenduma, vsebinske omejitve in kvorum.

Na poslance so se obrnile že številne organizacije, ki jih pozivajo, naj predlaganih sprememb ne sprejmejo. Koalicija solidarnih, ki se ji med drugimi pridružujejo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, Dijaška in Študentka organizacija Slovenije, opozarja, da ''nedavni dogodki – posebej nepojasnjeno izginotje podpisov pobudnikov referenduma o t. i. slabi banki – vzbujajo upravičen sum o načrtnem omejevanju referendumske pravice''.

Kot so poudarili, je zaradi vladne krize in verjetnosti predčasnih volitev še toliko bolj pomembno, da se zagotovi popolna legitimnost vseh postopkov spreminjanja referendumske ureditve. Prav zato menijo, da bi moral o takšni spremembah odločati državni zbor v novi sestavi. V Koaliciji solidarnih so prepričani, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti skladno s 3. členom ustave.

Združene organizacije še nasprotujejo temu, da državljani ne bi mogli odločati o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo področje davkov in obveznih dajatev ter o mednarodnih pogodbah. Predvsem pa nasprotujejo ureditvi, ki bi od pobudnika za vložitev zahteve za referendum zahtevala, da državnemu zboru predloži 5000 overjenih podpisov. Doslej je za začetek tega postopka zadostovalo 2500 podpisov, zbranih na ulici.

Nasprotujejo tudi kvorumu, ki bi določal veljavnost referenduma. ''Analiza referendumov, izvedenih na državni ravni od leta 1999, pokaže, da bi bilo od 17 izvedenih referendumov v primeru 30-odstotnega kvoruma veljavnih le osem, v primeru zahtevane kvalificirane večine 25 odstotkov pa devet referendumov,'' so zapisali.

ŠOS: Sprememba referendumske zakonodaje neresna

V Študentski organizaciji Slovenije so prepričani, da je spreminjanje in zaostrovanje referendumske zakonodaje v času, ko ulica zahteva več demokracije, neresno. Dodali so, da je dosedanja praksa sicer potrdila številne politične zlorabe referendumskih pobud, zato so nekatere spremembe referendumske zakonodaje po njihovo smiselne, a vendar ''pri tem ne smemo ogrožati demokratičnosti države in možnosti vplivanja državljanov na odločitve politikov z izjemo volitev''.

Proti spremembam so tudi v Civilni iniciative za družino in pravice otrok. Kot je v pozivu poslancem zapisal vodja iniciative Aleš Primc, vidijo dva bistvena pomena referenduma. ''Prvi je, možnost zavrnitve slabih zakonov, ki jih sprejme politična elita, če le-ti nimajo podpore med ljudmi. Na neki način celo pomembnejši pomen referenduma pa je, da referendum spodbuja oblast k socialnemu in družbenemu dialogu,'' je zapisal in pozval k nesprejetju sprememb.