Cipollini je bil v sprintu močnejši od Avstralca Robbieja McEwena, tretje mesto pa je osvojil Nemec Erik Zabel.
"To je enkratno. Čeprav je medalja le medalja, pa se mi zdi letošnji uspeh še večji. Dva med peterico nima nobena druga reprezentanca," je bil po dirki zadovoljen selektor Gorazd Penko, ki je kljub dejstvu, da je lahko v moštvu imel le štiri kolesarje sestavil odlično taktiko. Gorazd Štangelj in Uroš Murn sta pazila na večje pobege, ki pa jih niti ni bilo, Hauptman in Klemenčič pa sta v glavnini varčevala moči za sprint. V njem pa sta bila v družbi najboljših, tako da realno nista mogla doseči več.
"Do medalje bi se lahko dokopal le, če bi McEwna diskvalificirali, saj si je to zaradi nešportnega prerivanja tudi zaslužil. Nemci so najavili pritožbo, a bo verjetno zavrnjena. Drugače pa več nisem mogel narediti. Sem pa zelo vesel tudi zaradi četrtega mesta, še posebno, ker je bil Zoki peti," je dejal najboljši športnik Slovenije v letu 2001, ki bi mu gotovo bolj ustrezala nekoliko bolj zahtevna proga, kot je bila v Zolderju, saj se verjetno Cipollini in McEwen na bolj selektivni progi ne bi mogla prebiti do sprinta.
Je pa proga ustrezala njegovemu moštvenemu kolegu Klemenčiču, ki je s petim mestom dosegel uspeh kariere in svoje delodajalce pri Tacconi Sportu verjetno prisilil, da mu podaljšajo pogodbo. "Dobro sem izkoristil svojo priložnost. Škoda je le, da me v zadnjem kilometru ni potegnil do Cipollinija, v tem primeru bi lahko bil tudi boljši, je menil kolesar Tacconi Sporta. Seveda pa sta svojo vlogo odigrala tudi Uroš Murn in Gorazd Štangelj. Prvi je bil napadalen v prvi polovici dirke, drugi pa v drugi, tik pred koncem pa ju je zaustavil skupinski padec, zaradi katerega sta zaostala. "Škoda je, da je prišlo do padca, saj sem bil dobro razpoložen. Našima sprinterjema bi lahko pomagal k še boljši uvrstitvi," je dejal Murn, Štangelj pa ga je dopolnil: "Tudi sam sem pomagal po svojih največjih močeh. To je bilo tudi vse, kar sem lahko storil. Pri taki hitrosti sam nimam kaj iskati."
Če sta imela Novomeščana smolo, pa selektor Penko meni, da sta imela zaradi skupinskega padca Hauptman in Klemenčič srečo: "Vsekakor bi težje prišla do takih uvrstitev, saj je nekaj dobrih sprinterjev ostalo zadaj. A pri vsem tem sta pokazala, da sta taktično zrela. Ves čas sta se držala v ospredju in se s tem izognila morebitnim nezgodam v glavnini. Tako morajo pravi sprinterji ravnati. Vseeno pa moram priznati, da nam je fortuna tokrat vrnila tisto, kar nam je v mlajših kategorijah vzela.
Sicer so vsi Slovenci dirko označili kot divjo. Hitrost je nihala med 40 in 60 kilometrov na uro, ritem pa so narekovali Italijani, ki so končno stopili eden za drugega, točneje vsi za Cipollinija. Z odlično taktiko so pokrivali pobege ter tako "kralju" sprintov omogočili sprint, v katerem mu nihče ni bil kos. Najboljši sprinter in največji "showman" med kolesarji je tako vendarle izpolnil svojo največjo željo - postati svetovni prvak. Slovenci bi bili sicer bolj zadovoljni, če bi Cipollini uresničil svojo napoved po Giru, da bo prenehal s tekmovanji, a kolesarski šport bi bil brez njega dolgočasen.
"Sam sebi se čudim, kaj vse sem letos dosegel. Kolesarstvo je pač šport, ki mi pomeni življenje in v tem uživam. Za svetovni naslov pa se moram zahvaliti celotnemu italijanskemu moštvu, ki je odpeljalo odlično dirko. Zaslužijo si čisto desetico," je po zmagi dejal 35-letni Cipollini.
