Če imajo mariborski prireditelji tekem svetovnega pokala težavo zaradi nizke nadmorske višine, imajo pa kranjskogorski gostitelji to smolo, da Slovenci trenutno ne premoremo vrhunskega tekmovalca v tehničnih disciplinah. Se strinjate?
"V Mariboru bi lahko tudi sekire padale, ampak ko se tam pojavi Tina Maze, pride najmanj 15 tisoč obiskovalcev. Tudi če bi Tina v tem vremenu startala v Kranjski Gori, bi bilo vse polno. To je seveda znak, da če nimaš dobrih domačih tekmovalcev, ni zanimanja za takšne prireditve. Čeprav pride sem svetovna elita, to ni ustrezno vabilo za smučarske navdušence. Televizijski prenosi so dobri in zlasti v takšnem vremenu ljudje ne čutijo potrebe, da bi prišli na tekmo. In še ena stvar, ki sem jo v soboto vnovič opazil – v tehničnih disciplinah prvi tek, na katerem je 70 in več tekmovalcev, smučanje naredi absolutno kot najbolj dolgočasen šport na svetu. Po številki 15 oz. 20 se praktično nič več ne dogaja, ljudje nimajo kaj videti in če vreme ni primerno, da bi se sončili, po startni številki 25 zapustijo tribune. Menim, da je treba pravila spremeniti. To so naredili v smučarskih skokih, biatlonu, nordijski kombinaciji in stvari so zelo gledljive. V soboto sem vprašal ljudi, ki so gledali tekmo, če se jim zdi ta šport zanimiv, njihov odgovor pa je bil, kateri šport? Niso gledali niti na progo niti na ekran."
S čim bi bilo po vašem mnenju možno zajeziti okornost, ko gre za pravila? Skrajšati startno listo, ponuditi priložnost mladim obetavnim tekmovalcem ...
"Absolutno je treba zmanjšati število nastopajočih. Če bi jaz delal na posodobitvah, bi dan pred tekmo oz. če gre za večerni dogodek, v dopoldanskem času, naredil kvalifikacije. Tekmovalci bi se prijavili sami, sami nosili stroške prenočišča in vsega, kar je treba poravnati, organizatorji pa z njimi ne bi imeli dodatnega dela. Prvih 15 v svetovnem pokalu bi bilo avtomatsko uvrščenih, priložnost bi ponudili najboljšim šestim iz kontinentalnega pokala, kar pomeni, da smo na številki 21, še 11 pa bi se jih na tekmo uvrstilo skozi kvalifikacije. To pomeni, da bi imeli na startu 32 tekmovalcev, ki bi startali najmanj trikrat oz. štirikrat. Sistem bi postavili kot v tenisu. V prvem krogu bi startal najslabši z najboljšim v istih pogojih in boljši gre naprej. Tako bi v finalni vožnji dobil 12 najboljših, upoštevali pa bi še srečne poražence. Lahko se namreč zgodi, da bi kdo navkljub izjemnemu času izpadel, spet drugi pa bi se naprej uvrstil po napaki favorita in bi recimo s slabim časom prišel v naslednji krog. 12 najboljših bi se potem v obratnem vrstnem redu udarilo za zmago."
Tekma v Semmeringu močno spominja na to v Kranjski Gori, a zdi se, da prireditelji znajo privabiti na tribune gledalcev. V tej avstrijski vasici iz dogodka naredijo šov, in to je tisto, česar si ljudje zares želijo.
"Avstrijci niso vedno merilo. Pri njih je smučanje nacionalni šport in tam bodo prišli gledat v vsakem primeru. Treba pa je priznati, da so drugi teki gledljivi. Ko gre za obratni vrstni red, hitro postane zanimivo za vse in Semmering ima še to srečo, da je na sporedu vsaki dve leti (Lienz–Semmering) in ljudje so lačni tekme, blizu je Dunaj, blizu je Wiener Neustadt in tudi Slovencev je na omenjeni tekmi iz leta v leto več. Ampak še enkrat ponavljam – težava je prvi tek. Po številki 20 se začne dolgčas. Ne vem, zakaj mora biti na startu 70 ljudi. Mučiš gledalce, mučiš prireditelje, kontrolo, drgneš progo, nihče tega ne gleda, vsi so že za točilnim pultom."
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.