Vogrinec o Teamu to aMaze: Na tak način se gradi šampione!

O 49. Zlati lisici lahko govorimo v organizacijskih in športnih presežkih, gledalci pa so z nasmehom na obrazu zapuščali prireditev. To je tisto, česar so si tudi prireditelji najbolj želeli, saj časi niso ravno takšni, da bi bili ljudje posebej dobro razpoloženi.
"To je prireditev, na katero so lahko Slovenija, Maribor in celotna regija ponosni. Dogodek sproži zanimanje po celem svetu in to je neverjeten kapital. Mene bolj skrbi, da je ob vseh organizacijskih problemih vse v rokah enega malega kluba, ki z zadnjimi močmi spravi skupaj še sredstva za organizacijo, in da ob tako pomembni prireditvi za Slovenijo ne pristopi niti država niti pristojno ministrstvo niti Mestna občina Maribor. Tudi Slovenske turistične organizacije ni blizu. Prav iz takšnih dogodkov dober glas seže zelo daleč in bojim se, v kolikor ta težava ne bo rešena, bo nekega dne Smučarski klub Branik izgubil vso voljo in moč. Posledice so lahko hude. Ko enkrat Maribor ostane brez tekme, povratka ni več. Vrsta kandidatov, ki bi takoj vskočili namesto slovenskih prirediteljev, je zelo dolga. Vsi komaj čakajo na spodrsljaj. Vsaj občina bi morala v prihodnje pristopiti, ko gre za sofinanciranje."

Dejstvo je, da smo Slovenci zelo razvajeni, ko gre za rezultate, nič drugače pa ni, ko gre za število obiskovalcev. Takšnega rekorda, ko gre za sam obisk, verjetno dolgo več ne bo, sploh ko se bo za konec športne poti odločila Tina Maze?
"To je žalostno, ampak v preteklih 20 letih smo vedno imeli dobre ekipe, dobre reprezentance, v zadnjih letih pa je vse breme padlo na eno ime pri dekletih in pol imena pri fantih, saj pri nas nimamo smukaške tekme. Tukaj bo potrebno nekaj storiti, Smučarska zveza Slovenije se bori s podobnimi težavami kot prireditelji Zlate lisice – denarja ni, in kot vse kaže, ga bo v prihodnje še manj. Smučarski šport ni poceni, zahteva 10–15 let vlaganja in mnogi obupajo predvsem zaradi financ. Če bomo želeli nadaljevati to tradicijo in Slovenci smučarsko imamo vse od bloškega smučanja naprej, bo potrebno nekaj korenito spremeniti v samem športu. Ta hip v Sloveniji deluje blizu 70 panožnih zvez, vsi bi želeli biti mednarodno uspešni. Odločiti se bo potrebno v kaj vlagati – nekatere bo potrebno zadržati na poklicnem nivoju, druge pa spustiti na rekreativnega."

Menite, da je treba v Mariboru začeti razmišljati o organizaciji nočne tekme v Mariboru?
"Tudi jaz sem dolgo razmišljal v tej smeri, dokler mi strokovnjaki za marketing niso pojasnili, kaj to pomeni. Nočne tekme izjemno težko pridejo v televizijski program. Večerne ure so namreč rezervirane za poročila in nato zabavni program in večerni termin lahko zasede le še kakšna izjemno zanimiva nogometna tekma. Alpsko smučanje v Avstriji že, ampak spomnim se pred leti, da so prvi tek slalomskega spektakla v Schladmingu predvajali v posnetku. Če bi imeli v Mariboru nočno tekmo, bi zelo težko prišli do denarja iz naslova televizijskih pravic v tej meri kot danes. Iskati je potrebno vmesno rešitev, torej prvi tek popoldne in drugi pred udarnim terminom. Nekaj podobnega so naredili v Zagrebu."

Zaradi Tine Maze Slovenijo predvsem zadnji dve sezoni trese smučarska mrzlica. Vsi govorijo le o njej. Koliko časa bo potrebnega, da se v deželi na sončni strani Alp rodi nov smučarski šampion takšnega formata?
"Če pogledamo rezultate v mlajših kategorijah, imamo v konkurenci do 14 let kar nekaj kandidatov. Ampak od mladinskega svetovnega prvaka do izklesanega smučarja je potrebnih še pet oz. šest let intenzivnega dela. Če se bomo smučarske vzgoje lotevali tako, kot to počne ekipa Tine Maze, bi se lahko v prihodnjih petih ali šestih letih rodila še kakšna smučarska zvezda."