Tina Maze blesti takrat, ko je najbolj potrebno. Črnjanka je daleč najuspešnejša slovenska alpska smučarka po osamosvojitvi. Od 10 kolajn, ki so jih Slovenci pod zastavo samostojne države na svetovnih prvenstvih osvajali po letu 1991, jih je Korošica osvojila osem, od tega tri zlate in pet srebrnih. Ta izkupiček namerava še nadgraditi. Na tokratnem svetovnem prvenstvu bo namreč Mazejeva nastopila še v kombinaciji, veleslalomu in slalomu, na katerih je med osrednjimi favoritinjami za kolajne.
Še pod jugoslovansko zastavo sta lastnika prvih slovenskih uspehov na svetovnih prvenstvih leta 1982 v Schladmingu postala Bojan Križaj s srebrom v slalomu in pokojni Boris Strel z veleslalomskim bronom. Nato je sledilo leto 1987 in Crans Montana, kjer je blestela Mateja Svet s kar tremi kolajnami, veleslalomskim srebrom ter slalomskim in superveleslalomskim bronom. Svetova je bero nadaljevala v Vailu leta 1987 s prvim zlatom, konkurenco je pokorila v slalomu, v veleslalomu pa je bila bronasta. Kot strela z jasnega je takrat udaril Tomaž Čižman z bronom v superveleslalomu. Na zadnjem svetovnem prvenstvu pred razpadom nekdanje države v Saalbachu leta 1991 je za edino kolajno poskrbela Nataša Bokal s slalomskim srebrom. Pred začetkom ere Tine Maze sta edini slovenski kolajni na SP osvojila Urška Hrovat in Mitja Kunc. Hrovatova je bila bronasta v slalomu na SP leta 1996 v Sierra Nevadi, Kunc pa je bil prav tako bronast v slalomu na SP leta 2001 v St. Antonu.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.