Sneg je 'gnoj' postal

"Brez nove večje povodnje smo lahko mirni,"  je sicer optimističen Andrej Šporn, nekdanji slovenski vrhunski smučar, ki se zdaj organizacijsko kali v vlogi pomočnika vodje tekmovanja Janeza Šmitka, staroste Vitranca, pokala, ki v Kranjsko Goro že šest desetletij privablja najboljše smučarje sveta. 

Letos se je Šporn tudi sam prvič uradno podpisal pod tekmo svetovnega pokala, saj je bil pred slabim mesecem dni tedna vodja ženske tekme v Kranjski Gori, nekdanje mariborske Zlate lisice, ki jo je večno pomanjkanje snega s Štajerske preselilo na Gorenjsko.

Nekdanja Zlata lisica, ki zdaj še vedno išče svoje novo izvirno ime, bila na sporedu prvi januarski konec tedna, a narava je že takrat kazala zobe in organizatorjem Vitranca napovedala, da jih do marca ne čaka miren spanec. "V torek po Lisici bi morali imeti še Fis tekmo, ampak od podlage ni ostalo ničesar. Teh 50, 60 centimetrov, ki smo jih pripravili za Lisico, je postalo gnoj, tako kot mi temu rečemo," se je Šporn v pogovoru za 24ur.com spominjal, da je bilo takrat tako mehko, da si s palico prišel vse do tal. 

Pravi, da se je do zdaj na srečo spet strdilo, v januarju so nato naredili še kar nekaj dodatnega snega. "Pet dni je bilo res vrhunskih, ko je bilo od –8 do –10 stopinj Celzija," ponazarja, da se v eni taki noči naredi toliko snega kot sicer v treh ali štirih nočeh, ko temperatura seže denimo le okoli tri stopinje pod ledišče. 

Zadnji dež naredil manj škode, kot so se bali

Nato je sledila mokra vremenska napoved. A na srečo dež, nedeljski in predvsem torkov, ni naredil toliko škode, kot so se bali. Bilo ga je tudi pol manj, kot je bilo napovedano, dobrih 50 litrov na kvadratni meter. Vendar je bilo kar šest stopinj nad ničlo, ko je padal, kar po Špornovih besedah ni enako kot dež pri denimo zgolj dveh stopinjah. "Sneg je spet nekoliko mrtev in ga moramo osvežiti," pravi, da potrebujejo vsaj nekoliko novih snežnih padavin ali pa izdelavo novega tehničnega snega. 

Naslednje dni naj bi svoje naredile tudi napovedane nižje temperature, ko pričakujejo, da se bo sneg znova ves strdil. Po večini proge ga je trenutno več kot 50 cm, po Špornovih besedah obstaja le še eno krizno mesto na prehodu v zadnjo strmino. A tudi tam ga je vseeno okoli 40 centimetrov, takoj, ko bodo vremenski pogoji ustrezni, bodo za tja izdelali še nekaj novega snega.

Ponovi, da so brez nove večje povodnje lahko mirni,  a dodaja, da si vsi želijo novih mrzlih dni, da bi lahko naredili še kaj dodatnega snega. Ob tem izpostavlja, da so v tej sezoni tehnični sneg začeli izdelovati že novembra, in pohvali žičničarje, da so ga "delali vsako minuto, ko so bile razmere". Člani vitranške ožje organizacijske ekipe so se tokrat tudi tako organizirali, da so vsakih nekaj dni hodili na hrib peš ali s turnimi smučmi, pregledovali teren in obveščali žičničarje, kje so opazili kakšne pomanjkljivosti.

Vlaga iz Zelencev "duši" snežne topove

Ključna je torej (dovolj zgodnja) priprava zadostnih količin snega. Lani po 20. januarju praktično ni bilo več primernih temperatur za pripravo tehničnega snega. Letos so tako poskrbeli tudi za tehnično nadgradnjo sistema zasneževanja, najeli so dodatne snežne topove neposredno pri proizvajalcu v Italiji. 

Gre za topove novejše tehnologije, ki imajo boljše izkoristke, pojasnjuje generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Medven. "Če je visoka vlaga, je težje delati sneg, potrebuješ nižje temperature. Če je zrak suh, pa ga lahko delaš tudi pri ničli. To lahko vidite v ZDA, kjer je v zraku le 20-odstotna vlaga, zato top lahko čez noč pri minus petih stopinjah naredi pet metrov visok kup snega. Pri nas ga naredi meter in pol," primerja. Pojasni, da je na poligonu relativno visoka vlaga zaradi bližine Zelencev, naravnega rezervata, kjer izvira Sava Dolinka, kar po njegovih besedah je težava, saj je pri tako visoki vlagi slabši izkoristek proizvodnje snega.

"Sneg se je delal več ali manj ves čas, bile so določene 'otroške bolezni', brez tega se ne da. Ampak naši fantje so sodelovali z žičničarji, bili prisotni tam, hodili preverjat, kaj je narejenega, skupaj z žičničarji so nato delali načrte, kaj in kje še zasnežiti. Lahko rečem, da če ne bi bilo naših poleg, ženske tekme ne bi bilo, saj so naredili ogromno dela tudi z razširjanjem, utrjevanjem," poudarja pomen sodelovanja pri pripravi proge, sploh v tednih, ko jo narava zagode po svoje. 

"Vsi pravijo, da saj imamo že podlago od Lisice, da je proga že postavljena. Sploh ni tako, to je zdaj povsem nova zgodba," opozarja Medven. "Je res, da imamo sneg, a to je mrtev sneg. Če ga ne bomo osvežili, z njim nimamo kaj početi," dodaja, da osnova je, ki pa jo je zdaj treba nadgraditi. "Če bo vreme sodelovalo, ne bo problema. Če se bo ponovil lanskoletni februar, je problem," ponazori.

Snežna kontrola bo tokrat prej

Priznava, da je jim je lani Mednarodna smučarska zveza (Fis) očitala, da bi tekmo lahko odpovedali že prej, če so vedeli, da se je ne bo dalo izpeljati.

 "Odgovoril sem jim, da tega nismo vedeli, saj smo delali vse, da tekmo naredimo. Za nas bi bilo najbolj preprosto tekmo odpovedati že na dan snežne kontrole, brez stroškov, dobili bi zavarovalnino in bi mirno spali. Tako pa se zdaj ukvarjamo s stroški in minusom, ker smo res hoteli narediti tekmo," pojasni, da je bila izguba sicer taka, da so jo lahko "prežvečili". 

Rezultat lanske sage je, da bo snežna kontrola, ki tekmovanju prižge zeleno ali rdečo luč, letos še tri dni prej kot lani. Torej 10 dni pred datumom tekme, ne le sedem. Predvsem zato, da če res ne bo pogojev in bo vremenska napoved slaba, da lahko Fis najde nadomestno prizorišče.

 A tudi najbolj črnega scenarija, torej še ene zaporedne odpovedi tekme, se Medven ne boji preveč, saj pravi, da uživajo sloves dobrega organizatorja. Poudarja namreč, da je Pokal Vitranc tekma z eno najboljših statistik v svetovnem pokalu. Lanska odpoved je bila prva po 24 letih, ki je morala odpasti zaradi pomanjkanja snega v Kranjski Gori, pred tem se je to zgodilo daljnega leta 2000.  

Drugi organizatorji "prežijo" na Kranjsko Goro

Če bi se zgodila še ena odpoved, bi morala na zagovor tudi Smučarska zveza Slovenije (SZS), saj Fis namreč vedno podeli organizacijo tekmovanj nacionalnim smučarskim zvezam, ta pa nato z izvajalsko pogodbo prenese izvedbo tekmovanja lokalnemu klubu. "Fis je opozoril, naj se to ne ponavlja, saj v ozadju čakajo drugi organizatorji, ki si samo želijo, da bi dobili priložnost, da bi vskočili namesto Kranjske Gore," pravi generalni sekretar SZS Tomaž Šušteršič. Spomnil je na odpovedano žensko tekmo v avstrijskem Lienzu, kamor je nato takoj vskočil tamkajšnji Semmering.

"Vprašanje, kaj bo v prihodnjih letih, karte se utegnejo kar premešati. Predvsem nižjeležeča smučišča bodo utrpela posledice globalnega segrevanja in vseh težav, ki jih tukaj z vremenom imamo, ampak mislim, da Kranjska Gora trdno stoji v tekmovalnem koledarju, garancijo imamo v tem trenutku so sezone 2034," obljublja, da bodo storili vse, da tako tudi ostane.