Perko se je ob slovesu ozrl nazaj: Ničesar ne bi spreminjal

"Sem tukaj, kjer se je vse začelo ... z družino, ki me je najbolj obkrožala. Vse spoštovanje," je v nedeljskem zapisu na Facebooku v angleščini sporočil Rok Perko in nadaljeval, "danes sem dopolnil 33 let. Lepo, kajne? Nekateri pravijo, da so to najlepša leta. Kako prav imajo. Tako da danes prav tako proslavljam svoje slovo od alpskega smučanja. To je noro. Toliko ljubezni." Perko je v čustvenem zapisu priznal, da je alpsko smučanje njegov najboljši prijatelj, a poudaril, da se že veseli novih podvigov v življenju. Največji uspeh je bil drugo mesto v svetovnem pokalu na skrajšani smukaški progi v Val Gardeni, kjer je 15. decembra 2012 zaostal le za Američanom Stevenom Nymanom. Je eden od štirih slovenskih smučarjev, ki so stali na smukaških stopničkah, poleg Andreja Jermana, Andreja Šporna in Boštjana Klineta. V zadnji sezoni je nastopil zgolj na treh tekmah za svetovni pokal, zadnja v karieri je bila januarska v Wengnu, ko je najdaljši smuk na svetu končal na 48. mestu. Točke v svetovnem pokalu je nazadnje osvojil v sezoni 2013/2014 s 25. mestom na superveleslalomu v Kitzbühlu. Da bi lahko to bila njegova zadnja sezona, je bilo mogoče sklepati tudi na podlagi tega, da se ni kvalificiral za nastop na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Izostanek rezultatov pa ga je stal tudi mesta v smukaški ekipi za svetovni pokal v novi sezoni.

Perko je bil izjemen smučarski talent, ki pa svojega talenta po prehodu v člansko vrsto ni v celoti izkoristil. Da v sebi skriva velik potencial za hitre discipline, je dokazal na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 v Italiji (Bardonecchia) z osvojenim naslovom mladinskega svetovnega prvaka v smuku, v superveleslalomu pa se je okitil s srebrom. V smuku sta takrat daleč za njim ostala denimo Švicarja Carlo Janka in Beat Feuz ter norveški as Kjetil Jansrud. V svetovnem pokalu je debitiral v sezoni 2004/2005 na smuku v kanadskem Lake Louisu, a je prve in edine stopničke dočakal šele čez osem let. Skupaj je zbral 141 nastopov. Leta 2010 je tekmoval na svojih prvih olimpijskih igrah v Vancouvru, ko je bil 14. v kraljevski disciplini, na olimpijske igre v Sočiju je odpotoval, a je imel na olimpijski progi Rdeča Poljana veliko smolo. Iz Sočija je predčasno šel domov po brutalnem padcu na treningu za smuk, zaradi česar je ostal brez olimpijskega nastopa in sezone 2013/14. Odrgnine po obrazu, zlomljen nos, počena oba meniskusa, natrgana stranska/notranja vez in pa odtrgana popliteus tetiva so bile poškodbe, ki jih je staknil takrat.

Nastopil je na petih svetovnih prvenstvih (2007, 2009, 2011, 2013 in 2017), na katerih pa ni vpisal odmevnejšega dosežka.