Planica v glasovanju za svetovno prvenstvo leta 2019 dobila vsega tri glasove

Samo glasovanje je pokazalo, da Planica kljub velikemu optimizmu ni imela pravih možnosti, da prvenstvo res dobi. V prvem krogu glasovanja je Oberstdorf prejel osem glasov, Seefeld šest in Planica tri. Po pričakovanjih je odpadel Almaty. V drugem krogu se je izid ponovil, v finalu pa so vse tri planiške glasove dobili Avstrijci in presenetljivo zmagali.

Razočaranje v slovenskem taboru je bilo veliko. V osnovi je slovenski tabor napovedoval dvoboj med Oberstdorfom, ki je kandidiral že tretjič, in Planico. "Očitno so prevladali različni interesi. Sam mislim, da je to tudi posledica tajnega glasovanja. Glasovanje naj bo javno, da se ve, kdo koga podpira," je dejal prvi mož planiške kandidature Primož Finžgar. Kasneje mu je pritrdil tudi Janez Kocijančič, član predsedstva Fis, ki je med vrsticami razkril, da je bilo obljub o podpori Planici več kot pa glasov.

"Današnja odločitev nikakor ni vzpodbuda malim državam, naj kandidirajo. Za smučanje nikakor ni dobro, če bo prevladal občutek, da nimajo možnosti," pa je bila misel predsednika Smučarske zveze Slovenije Enza Smrekarja. "Razumem logiko velikih trgov z veliko gledalci. To se je jasno pokazalo že pri Mednarodnem olimpijskem komiteju in očitno je prišlo tudi sem. A pojavlja se vprašanje, ali se bodo tovrstne prireditve vrtele le v velikih in močnih državah," je še dejal Smrekar.

Med bolj razočaranimi sta bila tudi ambasadorja Planice, nekdanja šampiona Franci Petek in Petra Majdič. Njuno razmišljanje v glasovanju je bilo usmerjeno predvsem v dejstvo, da ni težava poraz, težava je, da v športni politiki s tajnim glasovanjem nihče ne pove, zakaj si izgubil in kaj spremeniti. "V športu vložiš trud in imaš vsaj možnosti. Tukaj pa ne vemo nič. Naj nekdo reče, da ni sponzorjev, ni medijskega prostora, nimate snega. Samo' I'm very sorry' ni dovolj," je bila jezna Majdičeva.

Do svojih kolegov je bil kritičen tudi slovenski član predsedstva Fis Kocijančič, močno pa ga je motilo tudi dejstvo, da v športni politiki Planica ni dobila podpore, ki je bil sprva obljubljena. "Številni so samo obljubljali. Mislim, da je bila odločitev narejena v smislu gospodarskih interesov in žalostno je spoznanje, da niso glasovali v interesu športa."

Odločitev Fis ima tudi finančne posledice za Smučarsko zvezo Slovenije. Fis bi Planici ob organizaciji SP za trženje in televizijske pravice namreč nakazala 8,75 milijona evrov, slovenskim prirediteljem pa bi ostala še sredstva z naslova prodanih vstopnic, majhen delček oglasnega prostora in provizija z zakupi bivališč za uradne osebe, novinarje, navijače, pa tudi del prihodkov iz naslova prodaje spominkov in drugih navijaških rekvizitov. Zveza bi z dobičkom lahko pokrila del svojih starih obveznosti. "A moramo delati sproti. Ta termin je vendarle precej oddaljen," je o tem dejal prvi človek slovenskega smučanja.

Glede na dejstvo, da se v Planici končuje izgradnja modernega nordijskega smučarskega centra, je bilo aktualno vprašanje, ali bo Planica poskusila še tretjič. "O tem se bomo pogovarjali, ko se streznejo glave," je dejal Finžgar, obenem pa pristavil, da bi bila nova kandidatura glede na velik vložek v planiško infrastrukturo bržkone res smiselna. "Zadevo bomo analizirali potem, ko jo bomo prespali in se odločili, kako naprej," pa je dejal Smrekar in dodal, da morala tudi Fis razmisliti, kako bi kandidaturo pocenila, saj je ob prvi kandidaturi Planica plačala 120.000 evrov, druga je stala 90.000 evrov, morebitna tretja bi stala 60.000.

"Te stroške mora Fis znižati. Morda je kotizacija zagotovilo, da je posamezen kandidat resen, a lahko bi bila tudi neke vrste kavcija, ki bi jo ob neuspešni kandidaturi dobili nazaj. Saj ne plačamo le kotizacije, ampak tudi namestitve, poti, stojnico, ki smo jo imeli v Barceloni in drugo. Ta denar nujno potrebujemo za programe naših tekmovalcev," je še dejal Smrekar, a vendarle nakazal smer: "Dokazali smo, da lahko medalje osvajamo na vseh nivojih. Nisem za to, da vržemo puško v koruzo."

Planica se je na kongresu Fis potegovala že za SP 2017, a bila na prejšnjem kongresu po hudem izgredu v slovenski odpravi v Južni Koreji neuspešna. Prvenstvo je takrat dobil finski Lahti. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v Falunu na Švedskem.

V petek bodo na kongresu še volitve predsednika in članov predsedstva. Edini kandidat za predsedniško mesto ostaja Švicar Gian Franco Kasper, med 22 kandidati pa se bo za eno od 16 mest v predsedstvu potegoval tudi slovenski predstavnik Janez Kocijančič.

Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Areju

Mednarodna smučarska zveza je na kongresu v Barceloni svetovno prvenstvo v alpskem smučanju leta 2019 dodelila švedskemu Areju, nemški Oberstdorf bo pripravil SP v poletih leta 2018, ameriški Park City bo leta 2019 organiziral SP v deskanju in smučanju prostega sloga. Seefeld je dobil največ glasov za organizacijo nordijskega SP 2019.