Oče olimpijskega podprvaka: Vselej je možno narediti korak naprej

Deskarji na snegu so se bili pred tednom dni primorani tudi uradno obrisati pod nosom za prvo tekmo nove sezone svetovnega pokala. V Livignu (3. in 4. december) niso uspeli pripraviti proge, potrebne za tekmo; v priljubljenem italijanskem smučarskem središču so znali domačini že pred časom povedati, da naj zaradi energetske krize naprav ne bi zagnali pred mesecem decembrom. Ko je bila najboljšim deskarjem prižgana rdeča luč za uvodni nastop, so se kljub pomanjkanju kakovostnih terenov za trening mnogi med njimi dobro znašli. Namesto preizkusa pripravljenosti so nadaljevali s pripravami. Tudi najboljši slovenski deskar zadnjih sezon Tim Mastnak.

Slovenski reprezentant je s trenerjem, očetom Robijem, ubral podobno smer kot najboljši alpski smučarji. "Lahko bi temu rekli tako. Sicer sva zamujala, če gledam na program, 6–7 dni, a vendarle našla pogoje, ki sva jih iskala. Bila sva v Zermattu, nato v Val Senalesu, zatem sva oddelala dva pripravljalna kampa v Söldnu, zdaj sva na Finskem," je za 24ur.com povedal Robi Mastnak, medtem ko sta s sinom pakirala kovčke in pospravljala deske, saj ju jutri čaka dolga pot s severa Evrope proti domu. Rovaniemi, Helsinki, Dunaj in potem domov: "Vedno se je lepo vračati domov, ampak z zadovoljstvom ugotavljam, da sva na Finskem našla pogoje, ki sva jih iskala. Skupaj z Nemci smo imeli vse, kar pred prvo tekmo novega tekmovalnega leta potrebujemo."

Spremembe, a z občutkom

Vse od leta 2011, ko je Tim Mastnak osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v italijanskem Valmalencu, sta oče in sin veliko časa posvečala opremi, iskanju najboljših nastavitev, iskanju najbolj udobnega para deskarskih čevljev, deske, s katero bi lahko dirkal, kot si želi. Tudi v letih največjih uspehov ni bilo nič drugače. In iskanje idealnega kompleta se še vedno ni zaključilo. "To je začaran krog. Nekomu, ki ne tekmuje, je to težko razumeti. Gre za minimalne spremembe, za milimetre, če hočete. Ampak vsako leto iščemo še nekaj, da bi bilo bolje, da bi bolj 'letelo'. Praviloma gradiva na deski, ki jo izbereva ob koncu pretekle sezone, potem na testu vidiva, če je to še vedno to, na koncu pa na pripravah pred začetkom tekmovalnega leta najdeva še 2–3 deske, s katerimi krmarimo skozi sezono," pravi 64-letnik, ki si želi, da bi Timu tudi v letošnji sezoni služilo zdravje.

Še naprej lačni uspeha

Ne glede na to, da ima 31-letni Celjan v domači vitrini že mali kristalni globus, medaljo s svetovnega prvenstva in srebrno olimpijsko medaljo iz Pekinga, mu motiva za deskanje na vrhunski ravni ne zmanjka. "Tim se je zadnji dve sezoni uvrstil v vse zaključne boje paralelnega veleslaloma na ravni svetovnega pokala. Želimo si, da bi tako tudi ostalo. A kot je vedno v športu, brez kančka sreče ne gre. Kar zadeva želje in cilje, pa se oba zavedava, da je vselej možno narediti korak naprej, da so lahko medalje še žlahtnejšega leska, da v deskanju še obstaja veliki kristalni globus," je zaključil 64-letni trener srebrnega olimpijca iz Pekinga.

Z željo po izpolnitvi ciljev sta v pripravljalnem obdobju še več poudarka dajala paralelnemu slalomu, saj se zavedata, da na veliki kristalni globus brez konstantno dobrih rezultatov v obeh disciplinah ne moreš računati.