Rok Petrovič je bil član zlate generacije slovenskega smučanja ter pionir sodobnega pristopa pri slalomskem vijuganju med količki. V sezoni 1985/86 je Petrovič zmagal na petih slalomskih tekmah za svetovni pokal (Sestriere, Kranjska Gora, Wengen, Hafjell, Heavenly Valley) ter še s po enim drugim (avstrijski St. Anton) in tretjim mestom (norveški Geilo) več kot prepričljivo osvojil mali kristalni globus v tej disciplini. V naslednji sezoni je slovensko smučanje veliki uspeh doživelo v Kranjski Gori, ko je v nepozabni tekmi z dvojnim slovenskim zmagoslavjem zasedel drugo mesto za Bojanom Križajem ter zadnjič stopil na zmagovalni oder.
Petrovič, rojen v Ljubljani, njegov oče Krešimir Petrović je bil športni psiholog hrvaškega rodu, je prvi veliki uspeh dosegel na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1983 v Sestrieru, ko je osvojil naslov svetovnega slalomskega prvaka. Njegovemu zelo napadalnemu in inovativnemu pristopu in brezhibnim nastopom – bil je eden prvih, ki je izpostavil pomen psihološke priprave – je sledil strm vzpon v članski konkurenci, v kateri je med slalomskimi količki prevladoval v sezoni 1985/86. Petrovič je postal prvi Slovenec z osvojenim malim kristalnim globusom. Sedemindvajset let je bilo potrebnih, da je mejnike v zgodovini slovenskega smučanja z osvojenim velikim kristalnim globusom in osvojenima dvema malima kristalnima globusoma v minuli sezoni po Petroviču na novo postavljala Tina Maze. V skupnem seštevku posamičnih disciplin so Slovenci osvojili šest malih kristalnih globusov. Po Petroviču sta v slalomu v skupnem seštevku zmagala Bojan Križaj v sezoni 1986/87 in Špela Pretnar v sezoni 1999/00, Mateja Svet v sezoni 1987/88 v veleslalomu ter Tina Maze v superveleslalomu in veleslalomu v sezoni 2012/13.
Petrovič se je po strmem vzponu na vrh takratne slalomske elite že kmalu odločil zapustiti beli cirkus. Nezadovoljen s padcem rezultatske krivulje, ko forme iz najboljše sezone z nizom zmag ni več ponovil, je smučarsko kariero že kmalu končal, zadnjič je v svetovnem pokalu nastopil leta 1989 v Šigakognu. Po smučarski karieri se je posvetil študiju na Fakulteti za šport, leta 1991 je diplomiral, nato se je posvetil še podiplomskemu študiju in tik pred zagovorom magistrske naloge se je med oddihom na Korčuli zgodila potapljaška nesreča.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.