Medsebojno spoštovanje vikingov: 'Za kretene v ekipi ni prostora'

Norvežani so smučarski fenomen, imajo eno najmanjših ekip v karavani svetovnega pokala. V deželi s približno 2,5 milijona moškimi so sestavili spoštovanja vredno zasedbo, takšno, ki danes dominira na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Aksel Lund Svindal in Kjetil Jansrud se lahko pohvalita z zlato oz. srebrno olimpijsko medaljo v smuku, Norvežani imajo tri tekmovalce, ki so med štirimi najboljšimi v skupnem seštevku svetovnega pokala in Henrik Kristoffersen je kandidat za slalomsko zlato. V obdobju, ko najboljši strmijo k zasebnim ekipam, tekmujejo, kdo bo imel več sledilcev na Facebooku in Twitterju, Norvežani kažejo, da je njihova moč v izjemnem ekipnem duhu. Delajo povsem v nasprotju s svetovnim trendom, ki je preplavil alpsko smučanje.

Stavijo na ponižnost, egalitarizem in osnovno spoštovanje. Letno so nerazdružljivi približno 250 dni, počutje v ekipi, priznavajo, je izjemno, tesno so povezani, pogosto morajo deliti tudi postelje. "Verjamemo, da ne obstaja najboljša razlaga zato, zakaj bi moral biti nekdo kreten, da bi bil vrhunski športnik," je v pogovoru za nytimes.com povedal Jansrud in dodal: "Takšni ljudje niso dobrodošli v naši ekipi. Z vsemi se je treba dobro razumeti." Rezultati govorijo sami zase, uspehov z največjih tekmovanj je ogromno.

Jasna pravila
Prvo pravilo v norveški ekipi je, da za ljudi, ki gredo na svoje, ni prostora, saj so le skupaj najmočnejši. Drugi pravilo, ki velja med tekmovalci, je, da ne obstaja glava družine, ampak imajo prav vsi enak status. Nihče ni večji od ekipe, četudi gre za individualni šport. "Ko sem se priključil ekipi, sem bil navihani mladenič, s plakatom Svindala v svoji sobi, saj gre za nacionalnega heroja," je dodal 25-letni Aleksander Aamodt Kilde, ki ne bo pozabil prvega dne, ko se je pridružil ekipi. Na večerji je namreč iskal prosti stol, kamor bi lahko sedel ob takšnih zvezdnikih, kot sta Svindal in Jansrud, na koncu pa je sedel na čelu omizja. "Pri nas ni novincev in šampionov. Vsi imamo povsem enak status," je dodal Kilde.

Družbena struktura skupine je najpomembnejša
"Vseskozi ponavljamo, da je ni veščine ali sposobnosti, ki jo nekdo ima, da je tako dobra, da bi lahko uničila kult ekipe," je dodal Svindal, ki lahko vsakomur od izkušenih in tudi tistih, ki šele prihajajo, pomaga na poti do uspeha. Nenazadnje jim lahko pokaže pot na zmagovalni oder po hudi poškodbi. "Glede na to, da si 250 dni na leto skupaj, je življenje izven smučarskega terena izjemno pomembno. Potrebno je imeti dober odnos," je dodal najizkušenejši predstavnik norveške ekipe.

Morda najpomembnejše pravilo
Za dobro razpoloženje v norveški ekipi ne skrbijo le tekmovalci. Zato so zadolženi tudi člani trenerske ekipe. "Pravilo je, da govorimo drug z drugim in ne govorimo o nekom, ko ga ni zraven," je dodal trener za kondicijsko pripravo Lars Maeland. In ostajajo zvesti tradiciji – ob petkih imajo vsi čas za uživanje ob tacosih (mehiška jed), kar je sicer tradicija na Norveškem. Čeprav obstajajo tudi neuradna pravila, ki se jih držijo. Da so del zgodbe tudi dekleta tekmovalcev in v slogu tekmovalcev, med njimi vlada izjemno spoštovanje, vse so dobre prijateljice.

Posamična zmaga? Ne, vedno zmaga ekipa!
O tem, kako tesno povezani so tekmovalci med sabo, govori tudi podatek, da se zmage posameznika veseli celotna ekipa. "Med nami ni skrivnosti, ko načrtujemo taktiko in tehniko za posamezno preizkušnjo. Izkušnje in opažanja delimo drug z drugim in to prinaša rezultat," razmišlja Jansrud in dodaja: "Če imaš člane ekipe, ki ti konstantno pomagajo, da napreduješ, potem se lahko v takšnem okolju počutiš dobro. Še bolj trdo delaš in ostajaš motiviran. Daješ vse od sebe, da bi imel priložnost za zmago." Način dela, ki sta ga postavila legendarna Lasse Kjus in Kjetil Andre Aamodt, ki sta med letoma 1992 in 2004 za Norveško osvojila kar 36 medalj na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Svindal, ki se je norveški ekipi svetovnega pokala pred debelim desetletjem pridružil neposredno iz programa za vzgojo mladih smučarjev, zato vselej rad pove, da sta mu pokazala, na kakšen način, zakaj se je treba v ekipi vselej počutiti kot doma.