Če bi bil običajen dan, bi Gorazda Breganta lovili nekje med improviziranim štabom in vstopom na sedežnico, ko bi se že desetič odpravljal navzgor, da bi preveril, če je na hribu vse tako, kot mora biti, vmes pa bi ves čas dajal navodila.
Namesto tega pa se z vodjo priprave proge za Pokal Vitranc sestanemo na domačih Jesenicah. Ne hiti nikamor, med pogovorom ne hrešči nobena radijska postaja ... zanj povsem neznačilno v prvi polovici marca. Že vrsto let je namreč vpet v organizacijo moške tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju, ki na slovenskih tleh kraljuje že 63 let, v zadnjem času pa je v koledarju tekem zasidrana v marčevski termin.
"Pri športu v naravi moraš do zadnjega računati, da se narava lahko obrne proti dogodku. In v tem primeru je bilo tako, pokazala je, da je bila močnejša," je Bregant poudaril takoj, ko je sedel.
Zadnja vremenska odpoved "davnega" leta 2000
Vitranška strmina je sicer samevala tudi leta 2020, ki jo je odnesla ustavitev javnega življenja zaradi pandemije covida-19, toda narava je delavce na progi nazadnje premagala pred več kot dvema desetletjema. Čeprav so se velikokrat srečali z nemogočimi vremenskimi pogoji. Leta 2016 jim je denimo na že pripravljeno progo v zadnjih dneh pred tekmo skupno nasulo več kot meter snega, kar je pomenilo, da so morali nazadnje z 'ratraki' in lopatami odstraniti za deset nogometnih igrišč snega, da so tekmo lahko izpeljali.
Že so se soočali tudi s pretoplimi zimami, vendar tako dolgotrajne (in nazadnje usodne) odjuge, kot je bila letošnja, ne pomnijo. V letošnji zimi so morali naravi premoč priznati organizatorji smučarskih tekem od ZDA do prestižnega St. Moritza.
Brez zgodnje baze
Da se najboljši smučarji na svetu spuščajo po beli vitranški strmini, skrbi lokalni smučarski klub. Priprava proge sloni na prostovoljcih ASK Kranjska Gora.
Že poleti so začeli testirati nov sistem polivanja proge, t. i. zalivanja z balkni. Povezali so več cevi skupaj in se pomikali na drugačen način: "Preverjali smo pritisk, preizkušali, ali smo sposobni na dveh koncih istočasno zalivati teren, kar bi pomenilo, da v enem dnevu zalijemo v celoti ves veleslalom, da torej z dvema ekipama pridemo od vrha do vznožja," Bregant opisuje poletno delo ekipe. "To je zelo pomembno pred hladno nočjo. Če imaš denimo novo pošiljko snega ali pa novoizdelan sneg, vbrizgaš vodo skozi luknjice in to nato ponoči zmrzne," poudarja pomen utrjevanja podlage.
"Najboljše je, da se konec novembra ali na začetku decembra, ko v večjem delu Slovenije običajno še dežuje, temperature v Zgornjesavski dolini spustijo tako nizko, da se dežne kaplje spremenijo v snežinke. To je pogosto napoved zime, ali bo dobra ali slaba. Če takrat pade 'podlaga', kot temu pravijo starejši smučarski zanesenjaki, je to lahko osnova, baza za vso zimo. Če takrat pade 20 ali 30 centimetrov zelo južnega mokrega snega in temu sledi mraz, to zamrzne, naredi se oklep, ki je zaščita tako za zemljo kot podlaga za tisti sneg, ki kasneje še pade oziroma ga naredimo. Poleg tega ti pokrije vse neravnine in imaš lahko dobro zimo," naš sogovornik nariše idealen scenarij.
Opisanega sicer letos ni bilo, vendar takrat še niso zganjali panike, saj je bil tak začetni potek dogodkov tudi že marsikatero zimo v preteklosti.
V meteorološko zimo z obilnim deževjem
1. decembra, ko se je začela meteorološka zima, so Kranjsko Goro močili litri in litri dežja. Od začetka decembra se je ožja skupina petih sodelavcev redno menjavala na podkorenski strmini. Kot pravi Bregant, glede na slabe zime zadnjih let vedno želijo izkoristiti ne le vsak dan, ampak vsako uro mrzlega vremena, da lahko izdelajo sneg. Poleg so nato tudi pri razgrinjanju snega, kjer so 'ratrakistom' v pomoč, da se ga čim bolj optimalno razporedi po hribu.
Tokrat je bil december spet neradodaren za naravnim snegom, zaradi previsokih temperatur pa je bilo precej časa onemogočeno tudi izdelovanje snega s snežnimi topovi. Vseeno so bili prepričani, da bo januarja in februarja sledilo še daljše obdobje mraza.
Ples termometra v višavah
Takoj po novem letu so pod streho kljub neugodnim vremenskim razmeram spravili žensko tekmo za Zlato lisico, ki se je letos iz Maribora preselila v Kranjsko Goro. Konec januarja je nato res nastopilo pet zaporednih dni hladnega vremena, to pa je bilo za to zimo tudi vse. V mesecu in pol, kolikor je ločilo te dni od Pokala Vitranc, je termometer trmasto vztrajal (krepko) nad lediščem. Podaljšani konec tedna, ki je sledil kulturnemu prazniku 8. februarja, je znova prinesel obilne padavine. Spet v obliki dežja. Skrb je bila sprva "normalna", a bolj kot so se bližali datumu tekme, bolj jih je skrbelo.
Na zadnji februarski konec tedna je nebo vendar natreslo nekaj naravnega snega. V cilju ga je zapadlo sedem centimetrov, na vrhu ciljne strmine 12, na slalomskem startu 18, na siceršnjem startu ženskega veleslaloma že 30 cm, na vrhu moškega veleslaloma pa kar 40 centimetrov. A termometer je spet odplesal v višave.
Oddahnili so si 29. februarja, ko je snežna kontrola pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (Fis) je uradno prižgala zeleno luč za izvedbo 53. pokala Vitranc. Čeprav snega ni bilo v izobilju, je vel optimizem.
'Kot bi nekdo vklopil talno gretje'
Vremenska napoved za teden pred tekmo je bila sicer slaba, vendar pa je napovedovala ohladitev sredi tedna. "Razjasniti bi se moralo v sredo, hladne bi morale biti nato noči na četrtek, petek, soboto. Jasne, mrzle. Kljub dežju čez dan bi bil dober scenarij," pojasnjuje. Potem pa se napoved nenadoma spremenila, kar je presenetilo tudi vremenoslovce: "Napoved smo spremljali praktično vsako uro na vseh mogočih aplikacijah, po več linijah smo stopili v stik tudi s strokovnjaki, ki prav tako niso mogli verjeti taki spremembi." Na severu je bil sicer zelo hladen ciklon, ki pa je bil nazadnje prešibak, da bi dosegel naše kraje.
Vztrajala je močna odjuga, februarsko pošiljko snega je povsem požrlo. V ponedeljek so še rinili sneg z roba proge na najbolj kritična mesta. "Eden izmed nas prisede v kabino k 'ratrakistu', nato skočiš ven, z vrtalnikom pomeriš debelino podlage in mu pokažeš, da on ve, kje lahko pograbi sneg in kam naj ga razporedi," opisuje proces.
Toda deževje, ki je bilo napovedano za sredo, je bilo nazadnje bolj obilno, kot si je sploh kdo predstavljal, da bo. "Totalno deževje, totalno," Bregant zmajuje z glavo. Deževati je začelo že v torek popoldne.
Ne samo, da je progo z vrha močil dež, od spodaj so jo slabili še zračni žepi in razgreta zemlja. "Kot da bi nekdo prižgal talno gretje," se je v včeraj dopoldne hudoval eden izmed delavcev, prostovoljcev na progi, ko so se sodelavci ob kavi znova nejeverno spominjali, kako neznansko hitro je odjuga požrla vse tisto, za kar so garali zadnje tedne.
Za tekmo bi bile v vsakem primeru usodne udarne jame
Ko so se s Fisovo delegacijo v sredo odpravili na progo, so še med vožnjo s sedežnico navzgor upali, da razmere vendarle niso tako kritične. Ko pa so začeli vrtati v sneg, je kar zadonelo in vrtalnik se je preprosto pogreznil v luknjo, saj je bil spodaj zračni žep. Dejanskega snega je bilo tako le okoli 15 centimetrov, pravi Bregant. "Predstavljajte si, da bi ga prebili tekmovalci. Naredila bi se taka udarna jama, kar bi bilo prvič nevarno, drugič blamaža, tretjič pa bi pomenilo prekinitev in konec tekme," poudarja.
Glave so skupaj s Fisom staknili tudi legenda Vitranca Janez Šmitek, zdaj vodja tekmovanja, ter njegov predhodnik Aleš Vidic. "V naši naravi je, da vztrajamo, vedno smo, ampak tokrat je bila stvar verjetnostno tako slaba, da smo se odločili, da ne bo šlo. To je bila odgovorna odločitev," je prepričan Bregant, ki je hkrati tudi vodja tekmovalnega odbora.
Tudi sami delavci so se spraševali, ali bi lahko storili še kaj več, zasneževali še kakšen dan več. Sedli so in se pogovorili. "Naša naloga je, da se poskusimo iz tega kaj naučiti, se čim bolj pripraviti in stvari čim bolj dodelati. Vedno je možnost izboljšav, ampak tokrat je narava pokazala, da na določene stvari nimaš vpliva," zaključi Bregant.
Hadalin brez svoje zabave, večerna skupinska preseljena v dvorano
Ironično je, da so prav zadnji marčevski dnevi v Kranjski Gori bolj spominjali na zimo kot marsikateri letošnji decembrski, januarski ali februarski. Zapihal je hladen veter, po zraku pa so se vrtinčile snežinke. A prepozno. Pri bližnji brunarici Kosobrin, kjer bi se morali sorodniki in navijači posloviti od smučarske poti Štefana Hadalina, dobitnika srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu, pod smučiščem Brsnina njegova podoba zdaj sameva.
Če je bil sprva odpovedan le veleslalom in je bil na soboto prestavljen slalom, se je dan pozneje izkazalo, da se na tej požrti in pregreti podlagi ne bo dalo speljati ničesar. V Kranjski Gori so začeli zvoniti telefoni in odpovedi hotelskih sob ter apartmajev so se vrstile kot po tekočem traku. Gostinski in turistični delavci zmajujejo z glavo; še en udarec že tako klavrni sezoni. Za tiste, ki bodo danes vseeno prišli v Kranjsko Goro, ostaja vsaj večerna zabava. Od 17. ure se bodo v dvorani Vitranc zvrstili Čuki, Kingstoni, Natalija Verboten, Špela Grošelj, Miran Rudan in drugi. Vstop bo prost.
Organizatorji sporočako, da vstopnice, ki so jih navijači kupili za ogled sobotnega veleslaloma in nedeljskega slaloma, prihodnje leto ne bodo veljale, ampak kupcem zdaj vračajo kupnino. Prihodnje leto pa bo narava, upamo, zadovoljno počivala na krilih svoje letošnje zmage in bo zmagovalni oder spet prepustila nazaj smučarjem ...
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.