Kombinezon je prava mala znanost

Alpski smučarji so vsak na svoj način začeli priprave na novo sezono svetovnega pokala, ki se bo tradicionalno začel z veleslalomsko uverturo v Söldnu. Tekmovalci so dobre snežne razmere izkoristili za preizkus nove opreme, zdaj je že jasno, da se bo Boštjan Kline pri Nordici pridružil izjemnemu Dominiku Parisu, obetavna Meta Hrovat se je odločila za Salomon. V prihodnjih tednih bi se lahko zgodila še kakšna sprememba, morda popolnitev katerega od trenerskih štabov. Slovenci so lahko z minulim tekmovalnim letom do neke mere zadovoljni, Žanu Kranjcu je uspel dokončni preboj v veleslalomski vrh, dočakal je prve stopničke na ravni svetovnega pokala v karieri, prvič se je stopničk veselila Hrovatova.

Po izjemno uspešnem tekmovalnem letu je nekoliko rezultatsko zastal Kline, ki je v sezoni 2016/17 dokazal, da zna zmagovati in se uvrščati na zmagovalni oder, a prepričan je, da se bo vrnil na mesta kamor sodi. A če je ogromno odvisno od smučanja, kondicijske priprave in psihološke pripravljenosti posameznika, je v hitrih disciplinah veliko odvisnega od kombinezonov, smučarskega perila, ustreznosti le tega. Segment, ki mu bodo morali na Podutiški v prihodnje nameniti še več časa, predvsem pa stati zraven pri krojenju, saj se je pri številnih reprezentancah (največ so v zadnjih letih vložili Nemci) izkazalo, da je v igri desetink, to morda celo ključni del opreme.

Avstrijci korak pred tekmeci
Avstrijci imajo Tonija Gigerja, Švicarji Karla Frehsnerja, Slovenci … Človeka, ki bi skrbel samo za načrtovanje, za razliko od največjih nimajo. Smučarska zveza Slovenije nima razvojnega oddelka, za razliko od največjih. A to še zdaleč ne pomeni, da nimajo dobrih kombinezonov. Material, ki ga zagotavlja Energia Pura je vrhunski. "Težko bi z oceno 1 – 10 ocenil, kako zelo pomemben del opreme v hitrih disciplinah je kombinezon. Aerodinamika je vsekakor izjemnega pomena, temu posvečamo ogromno časa. Meritve kažejo, da na smuku dolgem 2 minuti, lahko neustrezen kombinezon odnese več, kot dve desetinki," je za 24ur.com povedal Giger, šef razvojnega oddelka pri Avstrijcih, ki ne skrbi le za načrtovanje smučarskih, ampak tudi skakalnih, tekaških kombinezonov. A za Avstrijce, ob mogočnem smučarskem pogonu, podprtim z bogatimi pokrovitelji, to ne predstavlja posebnega stroška: "Težko bi ocenili, za koliko denarja gre, a ne prav veliko, saj je vse tesno povezano z našimi pokrovitelji. Od opremljevalca Schöffla, do avtomobilskega opremljevalca, ki nam zagotavlja vetrovnik za testiranje. Ne smemo pozabiti na inštitut, ki nam pri tem stoji ob strani." Avstrijci ob Švicarjih, Norvežanih in Nemcih veljajo za najboljše na tem področju.

Kako se projekta lotevajo Slovenci?
Oddelka, ki bi skrbel za načrtovanje in razvoj kombinezonov nimajo. "Vodja alpskih disciplin Miha Verdnik se ukvarja s pridobivanjem opreme. Zadolžen je za to, da tekmovalci dobijo zadosten in kvaliteten material za tekmovanja ter prosti čas. Pri tistih delih opreme, kjer je potrebno tehnično znanje, so v veliki meri vpleteni trenerji in tekmovalci. Zberejo vse potrebne informacije in želene spremembe, ki jih Miha potem prenese opremljevalcu. Posebnega človeka, ki bi se ukvarjal samo s tekmovalnimi dresi žal nimamo, si pa delo razdelimo med več ljudi in skušamo to na koncu zapeljati v celoto," so sporočili s Smučarske zveze Slovenije, kjer ima na tem področju največ znanja glavni trener hitrih disciplin Peter Pen. V preteklosti je namreč skupaj s Kristianom Ghedino, ko je še deloval na Hrvaškem, sodeloval pri načrtovanju dresa za Ivico Kostelića, Natka Zrčića Dima.

A glede na to, da jim v Italiji zagotavljajo praktično najboljše blago za izdelavo dresov, očitno v švicarskem Vamsu, kjer šivajo kombinezone za slovensko reprezentanco, pri krojenju in šivanju niso bili najbolj natančni, kar je razvidno iz fotografij v članku. Koliko časa so na progi 'pustili' Slovenci je težko izmeriti, a vsekakor gre za hibo, s katero so se tekmovalci v letošnji sezoni (pre)pogosto srečali. Tudi na olimpijskih igrah, na kar nas je med tekmovanjem obvestil tudi bralec naše spletne strani. Napak za nazaj se ne da popraviti, vsekakor pa bo potrebno na tem področju ubrati pot, ki so jo v preteklosti že poznali, predvsem pa gledati pod prste tistim, ki krojijo, ki nenazadnje zašijejo kombinezone.

Vetrovnik na voljo
"Dobava dresov je usklajena z željami trenerjev. Dobijo jih tik pred sezono, če pa so v načrtu testiranja, jih seveda pripravijo prej. Vsak tekmovalec ima za posamezno tekmo nov dres, vendar ne dobi vseh naenkrat pred sezono, saj se jih, zaradi morebitnih sprememb materiala ali kroja, nove izdela tudi sredi zime. Na izdelavo in dobavo dresov vpliva več dejavnikov. Od tega, kdaj so narejene meritve tekmovalcev, največkrat jih naredijo po prihodu iz južne poloble in pa seveda od sponzorjev, saj kakšnega, ki je umeščen na dres lahko dobimo tik pred sezono. Seveda imajo tekmovalci možnost testirati tudi v vetrovnikih. Te želje posreduje trener, vse možnosti so odprte. V preteklosti so bila testiranja tam že opravljena. Informacije, ki so bile potrebne smo v vetrovniku dobili, tako, da bodo novi testi verjetno opravljeni na snegu," so še sporočili s SZS.

Giger ve, da so slovenski dresi hitri
O tem, da so slovenski specialisti za hitre discipline lahko še kako hitri, znajo marsikaj povedati severni sosedi. Zavedajo se, da Slovenci, ko je vse tako, kot mora biti, lahko ogrozijo njihove najhitrejše tekmovalce. "Vsekakor! Vselej je potrebno računati z njimi. A ko ste ravno omenili drese bi želel dodati, da so imeli Slovenci v preteklosti zelo hitre drese. Sploh za superveleslalom. Bi pa dejal, da je material eno, krojenje pa nekaj povsem drugega. Tudi tekmovalci imajo vsak svoje želje. Enim bolj ustreza, da jih dres pretirano ne veže – tak primer je pri nas Matthias Mayer - , spet drugi imajo radi, da je dres kolikor je le možno tesen. Tak primer je Marcel Hirscher. Vsekakor pa je umetnost imeti konkurenčen dres, saj je tudi to postala svojevrstna znanost," je še dodal Giger, ki ima za to področje, okoli sebe zbranih ničkoliko strokovnjakov, ki vsekozi iščejo rešitve, samo da bi izključili možnost zapravljanja stotink, v boju z največjimi tekmeci.