Kapetan, ki je tlakoval pot ostalim, v Planici le dočakal zlato

Anže Lanišek bo letos še tretjič zapored sezono svetovnega pokala sklenil kot najboljši Slovenec. Robert Hrgota je priznal, da je prav njegov bron s srednje naprave na SP v Oberstdorfu pred dvema letoma tlakoval pot vsem kasnejšim uspehom reprezentance. Bilo jih je ogromno, a pod najprestižnejše, če izpustimo zlato z ekipne tekme na lanskem SP v poletih, se Lanišek ni podpisal. 

Na obeh posamičnih tekmah v Planici je sodil med favorite, a bil v obeh primerih daleč od odličij. Hrgota mu je kljub temu še naprej neizmerno zaupal. Čeprav je Timi Zajc le dan prej deklasiral konkurenco na posamični tekmi, ni bilo dvoma, kdo bo v soboto kot kapetan skakal zadnji.

In oba skoka (138 metrov v prvi in 135,5 v drugi seriji) sta bila kapetanska. Če bi upoštevali individualne dosežke, bi bil Lanišek še vedno najboljši. "Noro, fenomenalno, zgodovinsko. Vsaj mi ne vemo, če bomo še tako dolgo skakali, da bomo imeli še kdaj priložnost skakati na domačem svetovnem prvenstvu. Počaščen in ponosen sem, da sem lahko bil del te ekipe," se mu je odvalil kamen od srca, potem ko smo ga po uspehu kariere za nekaj minut dobili pred naš mikrofon. 

Koliko vam pomeni ta medalja glede na vso pot, ki ste jo prehodili?

Ogromno. Vse, kar se je zgodilo, me je naredilo boljšega športnika in večjega človeka. To je tisto, kar najbolj šteje. Da v petek ni šlo, me je za soboto še bolj podžgalo. Na ekipnih tekmah nimam težav, da ne bi dal vse od sebe. Včasih še lažje skačem kot sam zase. Fenomenalno, noro, fantastično. 

Kaj vam je šlo po glavi pred zadnjim skokom? Granerud je pred vami šel zelo daleč ... 

Ni me zanimalo, koliko je kdo skočil. Vedel sem, da če mi bo uspel pravi skok, je to to. Rekel sem si: 'Brez zadržkov.' Če sem se v petek vsega skupaj malo ustrašil in sem šel na skakalnico z nekim krčem, sem si tokrat rekel, da grem na polno, saj ne mislim obžalovati ničesar. Tudi če se zgodi kakšen kiks. Do konca sem verjel, da vsi skupaj zmoremo. Fenomenalna predstava celotne ekipe. 

Kdaj ste vedeli, da bo zlata medalja vaša?

Vseskozi sem verjel. Že ko je Lovro (Kos, op. a.) šel na prvi skok, sem si rekel: 'Dobro, okej'. Timi je prvo serijo res naredil ogromno razliko. Potem je bil majhen kiks, ko je bil Lovro malce preveč agresiven. Ampak Žiga (Jelar, op. a.), ki po navadi zase pravi, da v Planici na 120-ki res ne zna skočiti, je dokazal, da lahko tudi on gre do druge rdeče črte.

Kako ste videli celotno tekmo? Do zadnje serije je bil boj za zlato odprt.

Bitka je bila nora. Če bi se usedel na kavč in prižgal televizijo, bi užival. Pojedel bi kar nekaj kokic in smokijev. 

Si jo boste v pogledali tudi v posnetku? 

Zdajle še ne. V sebi imam občutek, kaj se je vse dogajalo, to si bom zapomnil za vse življenje. 

Opišite čustveni vrtiljak, skozi katerega ste šli. Kaj vse ste doživljali te dni v Planici?

Česa vse nisem? Celotna pot, ki smo jo skupaj prehodili zadnjih pet let, odkar se je ekipa začela graditi na novo ... Vedno smo bili blizu, ampak se nam nikoli ni izšlo. Danes je imel Robi že v telovadnici govor, potem sem si tudi jaz vzel to kot v. d. kapetana. Rekel sem, da moramo ne glede na vse uživati, saj je potem možno marsikaj. Poskušal sem, da bi si misel o medalji izbili iz glave. Da bi skakali z dušo in srcem. 

Timi Zajc je rekel, da je pred tekmo slabo spal. Kako je bilo z vami?

Jaz vedno malo manj spim. Zame je to nekaj normalnega.

Kje je skrivnost dela Roberta Hrgote, da žanje takšne uspehe?

Pri tem ima vlogo celotna ekipa. Robi, vsi fantje, pa ostalo osebje, ki je tukaj z nami. Potem je tu še podpora, ki jo imam od domačih. Vidi se, da delamo dobro. Mislim, da je ta zlata medalja več kot zaslužena. 

Kje je bila – za vas in za ekipo – prelomna točka na poti do sem?

Planica 2020 je zagotovo prelomen del. Takrat se je zgodilo, kar se je zgodilo. Stvari za nazaj ne moremo spreminjati. Tisto je bila verjetno največja prelomnica za celotno ekipo. Osebno pa imam toliko prelomnic, da že težko naštevam. Zase lahko rečem, da nikoli nisem šel po najlažji poti. 

Ste se po zlati kolajni že slišali z nesrečnim Petrom Prevcem? 

Ne še. Poslal mi je sporočilo, ampak želim, da smo vsi skupaj in ga pokličemo na video klic, če že drugače ne gre. Ta uspeh je tudi za Petra. Upam, da se čim prej 'zrihta' in da bodo bolečine čim manjše.