'K sreči je pri Petru konec srečen, česa lepšega ne moreš želeti'

Na vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu v poletih na avstrijskem Kulmu, so Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc ubranili ekipni naslov iz Vikersunda 2022, Zajc pa je na posamični tekmi osvojil bron.

V svetovnem pokalu se je kar pet slovenskih skakalcev to zimo vpisalo med zmagovalce, skupno so Slovenci dosegli 16 stopničk na posamičnih tekmah, od tega šest zmag, zmagali so tudi na dveh superekipnih tekmah.

Na prve stopničke so Slovenci kar dolgo čakali, dočakali pa so jih na prvi dan leta 2024, ko je Anže Lanišek v Garmisch-Partenkirchnu slavil zmago. Lanišek si je nato tik pred SP v poletih na treningu huje poškodoval koleno. Poškodbo je uspešno pozdravil in se vrnil za norveško turnejo ter finale sezone v Planici.

Naslednji slovenski zmagovalec v sezoni je bil Kos, ki je v Lake Placidu iztržil zmago in drugo mesto, pozneje pa je zmagal še v Lahtiju. Domen Prevc se je v Sapporu vpisal na seznam slovenskih zmagovalcev to zimo, Zajc pa je zmagal v poletih v Oberstdorfu.

Na finalu sezone pred domačimi navijači pod Poncami pa je sanjski konec kariere spisal Peter Prevc, ki je v velikem slogu slavil na finalu v Planici, ko je na petkovi tekmi prišel do 24. zmage v karieri. V soboto je Slovenija na ekipni tekmi z le eno serijo zasedla drugo mesto za Avstrijo, zadnji dan sezone pa je ob slovesu Petra Prevca njegov brat osvojil drugo mesto. Robert Hrgota je v pogovoru s STA-jem s potekom sezone bil zadovoljen, a verjame, da bi naslednja sezona lahko bila še boljša.

Kako bi vi ocenili sezono, ali ste dosegli zastavljene cilje?

Še tretje leto zaporedoma biti med najboljšimi tremi v pokalu narodov, tokrat prvič na drugem mestu, to je res velika nagrada. Najprej smo tovrsten dosežek prvič v zgodovini slovenskega skakanja ponovili dvakrat zaporedoma, zdaj še tretjič. Lepo je videti, da lahko konkuriramo večjim nacijam, kot so Nemci, Avstrijci, Norvežani in tudi Poljaki.

Ali niso tudi Slovenci po vseh uspehih v zadnjih letih že "večja nacija"?

Smo (smeh), ampak gledam s finančnega vidika in proračuna ter samega zaledja ljudi, ki delujejo v skokih. Te večje nacije imajo več ljudi, več denarja in je res težko temu parirati. Veseli me, da imamo pri nas take fante, ki so pripravljeni toliko vlagati v ta šport.

Dejstvo je, da imajo tekmeci več sredstev in da je težje z manj sredstvi, ampak ne bom rekel, da capljamo za njimi. Pozna se res, ampak veseli me, da smo konkurenčni kljub omejenim sredstvom, sploh pri opremi. Tukaj moram pohvaliti Petra Slatnarja, da nam toliko pomaga, včasih tudi brezplačno. Zdi se mi, da včasih preveč samoumevno jemljemo njegovo pomoč. Želim si, da ostane v smučarskih skokih in da nam bo še naprej v pomoč. Brez njega bi nam bilo veliko težje.

Rezultatsko gledano pa ste omenili, da ste letos gledali v hrbet Avstrijcem?

No, rezultatsko so letos res odstopali, sploh Stefan Kraft (dobitnik velikega kristalnega globusa, op. STA) je imel res sezono za v anale s 13 zmagami, le dve sta mu zmanjkali do rekordnega dosežka našega Petra Prevca, resda ob večjem številu tekmovanj. Res je bil dominanten, zaslužil si je ta globus. Tudi kot ekipa so bili zelo močni, veseli me, da smo jih vsaj na njihovem domačem Kulmu na svetovnem prvenstvu premagali. Boljši smo bili tudi v Planici, a po nesreči Zajca pristali na drugem mestu.

V lanskem pogovoru ob koncu sezone ste izpostavili, da si želite čim več fantov priključiti Anžetu Lanišku, da se dvigne srednja raven. Vam je uspelo?

Zdi se mi, da ja, če gledamo, da imamo pet fantov med prvimi 15 v skupnem seštevku svetovnega pokala, pa čeprav je bil Anže v drugem delu sezone poškodovan. Sicer bi se tudi on boril za preboj med najboljše tri. To potem pomeni, da imaš dejansko dva skakalca med pet. Tudi Timi bi lahko bil veliko višje, če bi se stvari izšle, kakor bi se morale. Domen in Lovro sta kar presenečenje, tudi onadva sta imela dobri sezoni. Vsi fantje so bolj konstantni, dosegali so dobre rezultate in mislim, da je treba dodelati še nekaj stvari, da se bomo lahko tudi mi borili za ta globus.

Morda je premalo prehajanja iz ekipe B v A, res pa je, da smo imeli letos v svetovnem pokalu na voljo eno mesto manj. K sreči je letos na primer Maksim (Bartolj, op. STA) naredil ta premik, kar pove, da imamo zaledje. Ker je bilo manj kvot za svetovni pokal, je bilo težje tekmovati v celinskem pokalu in si moral biti res vrhunski za dodatno kvoto. Morda smo pogrešali malo več dobrih rezultatov v celinskem pokalu, konec koncev tudi na mladinski ravni.

Kaj pa vi osebno vidite kot največjo šibko točko te sezone, morda novoletna turneja, ki se ni izšla v skladu s cilji?

Ni šla, ampak še zmeraj smo imeli dve uvrstitvi na stopničke, Lovro je bil četrti, na vsaki tekmi smo se borili za zmagovalni oder. Mogoče nam je Oberstdorf vzel borbo za najvišja mesta. Za naslednjo sezono je gotovo cilj udarno začeti novoletno turnejo. Mogoče so vse te spremembe ob začetku pripravljalne sezone komu malo spodrezale krila, vlile malo več dvoma in tega si naslednje leto ne smemo privoščiti, treba se je bolj samozavestno pripraviti na sezono.

Kako pa kaže s spremembami pred sezono, se jih spet obeta toliko kot za letošnjo?

Upam, da ne, razen če nas ne bodo pri Fisu spet kaj presenetili. Ampak ne glede na to, tako kot na skakalnici je treba biti tudi pri opremi pozoren na osnove, da ne begamo preveč v detajle. Imamo skener, neke stvari so letos postavili, jaz mislim, da ne potrebujemo drastičnih sprememb.

Kako pa gledate na slovo kapetana Petra Prevca. Vidva sta še skupaj skakala?

Sva, pa tudi na zmagovalnem odru sva skupaj stala. Seveda bi lahko, če gledamo zgolj na njegovo starost, skakal še precej let, pravzaprav jih še 32 nima. Ta meja se vsako leto viša, ne samo zaradi tehnologije, tudi s samim načinom treniranja.

Ampak očitno je on pri sebi začutil, da je napočil čas za slovo. K sreči je pri Petru ta konec srečen, tako da si česa lepšega ne moreš želeti.

In želje za novo sezono? Letos ste imeli generalko za svetovno prvenstvo v Trondheimu.

Da gremo nazaj k osnovam. Da poskušamo biti manj odvisni od opreme in se zavedamo, da je oprema samo pomoč tekmovalcem, da se tudi fantje zavedajo, da oprema ne leti sama, ampak je najpomembnejši pilot tisti, ki jo upravlja.

Letos smo spoznali skakalnico v Trondheimu. Je nova, zanimiva, drugačna, takšnih ni drugje v Evropi. Tako je zelo dobrodošlo in spet nekaj novega, da ni vse narejeno po enem kopitu. Na norveški turneji nam je zmanjkal kakšen dan ali dva, da bi se je res navadili, upam, da nam bo uspelo iti tja na priprave. Ampak ko dobro skačeš, ti vsaka skakalnica ustreza, če si v krizi, je vsaka težka.