Jure Košir, Katja Koren Miklavec in Alenka Dovžan v Hram športnih junakov

Omenjena trojica alpskih smučarjev se bo pridružila 56 velikanom slovenskega športa, ki so bili doslej sprejeti v hram junakov. Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru bodo v četrtek najprej opravili žreb startnih številk za veleslalom pred prihajajočo Zlato lisico, nato bo sledila slovesnost s podelitvijo pokalov ob umestitvi v hram. Slovesnosti se bosta udeležila tako Jure Košir kot Katja Koren Miklavec, Alenka Dovžan pa bo priznanje prejela pozneje, na letošnjem pokalu Vitranc v Kranjski Gori.

Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je s Hramom športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, začelo leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. Naslednje leto je mesto v hramu našlo 19 športnikov, ki so nastopali do sredine sedemdesetih let minulega stoletja, leta 2013 pa osemindvajseterica, ki je nastopala do osamosvojitve Slovenije.

Košir od jugoslovanskega prvaka do ene največjih slovenskih športnih zvezd
Zadnja med njimi je bila nekdanja alpska smučarka Mateja Svet. Od tedaj so se jim pridružili nogometaš Srečko Katanec, košarkar Jure Zdovc, alpski smučar Rok Petrovič, rokometaša Rolando Pušnik in Iztok Puc ter nekdanji nogometaš Marko Elsner in košarkarica Polona Dornik. DŠNS z umestitvijo Koširja, Koren Miklavčeve in Dovžanove v hram junakov začenja sprejem športnikov, ki so nastopali v obdobju po osamosvojitvi države.

"Ko je Jure Košir aprila leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, je še branil jugoslovanske barve. Istega leta, a že v novi sezoni, pa je bil v svetovnem pokalu član prvega rodu slovenskih smučarjev pod samostojno zastavo," so izbor pojasnili pri DŠNS. "Tudi vse svoje največje uspehe je Mojstrančan, ki se je med člani specializiral za veleslalom in predvsem slalom, dosegal za Slovenijo. Med njimi velja izpostaviti bronasto kolajno na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer je bil na slavnostnem odprtju tudi zastavonoša, tri posamične slalomske zmage na tekmah svetovnega pokala (ob skupno 20 uvrstitvah na zmagovalni oder), tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ter tri slalomske in eno veleslalomsko kolajno v seštevku posamezne discipline," so nadaljevali.

'Vražji Slovenki' in prvo slovensko odličje z olimpijskih iger
"Po menjavi generacij je bila Katja Koren ena najbolj vidnih članic rodu vražjih Slovenk, skupine neustrašnih mladih smučark iz mlade države, ki so bile lahko nevarne v vseh disciplinah alpskega smučanja. Zaradi poškodb je bila njena smučarska kariera kratka, a zelo udarna. V Lillehammerju je leta 1994 s presenetljivim tretjim mestom v slalomu prispevala svoj delež v bronasto trilogijo slovenske reprezentance. V svetovnem pokalu se je svoje edine zmage veselila s startno številko 66. Z njo je nekaj tednov pred ZOI 1994 v Flachauu premagala tekmice v superveleslalomu. Do tekmovalnega slovesa leta 1998 se je še štirikrat zavihtela na stopničke za zmagovalke, vselej v slalomu. Med drugim tudi na domači tekmi v Mariboru leta 1995," so pristavili pri DŠNS in dodali:

"Mojstrančanka Alenka Dovžan bo v zgodovino športa za vselej zapisana kot prva dobitnica kolajne za samostojno Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Veliki met ji je uspel le dober teden po dopolnjenem osemnajstem letu. V Lillehammerju je bila tretja v alpski kombinaciji, v kateri je izkoristila svojo kakovost tako v smuku kot tudi slalomu. Skupno je nastopila na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih, a je ostala pri norveškem bronu. Zato pa se lahko pohvali s superveleslalomsko zmago svetovnega pokala, ki jo je slavila leta 1994 v Cortini d'Ampezzo, in nizom uspešnih sezon."