Jure brez teloha in legendarni Kasai kot ambasador krompirja

Ampak začnimo pri petku. Tekma je bila napovedana popoldne, ob 14. uri naj bi bila poskusna serija, uro pozneje naj bi se začel boj za medalje. Toda siv oblak nad Tamarjem in (pre)močan veter sta tekmo prestavljala iz minute v minuto. Navijači so se vmes pač znašli po svoje. Naletimo na družbo, ki se kratkočasi z igranjem priljubljene poljske igrice flanki, ki vključuje prazno pločevinko in hitrostno praznjenje kozarca.

Kuma in prijatelji, ki nam razložijo pravila igre, so iz Varšave. Poljaki so veliki ljubitelji smučarskih skokov, imajo tudi svojo zibelko, Zakopane, zato se z njimi zapletemo v pogovor. Kuba pravi, da so iz Varšave prišli že v sredo.

Njihov trenutno najboljši skakalec je sicer David Kubacki, ki pa ga zaradi ženine bolezni v Planico tokrat ni bilo. Ampak vseeno so s svojo prisotnostjo na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih želeli izkazati podporo tudi njemu. "V Zakopanih še nikoli nisem bil, vsi prijatelji so mi dejali, naj grem raje v Planico. Tukaj je festival narodov, tam pa je nekako bolj poljska ekskluziva, vse skupaj je malo precenjeno. Rekli so mi, naj pridem sem zaradi treh stvari: vzdušja, pomladanskega vremena in prekrasne letalnice," pravi.

Pomladno vreme je sicer pokazalo svojo muhavost, začetek petkove tekme je bil večkrat prestavljen, nazadnje pa odpovedan. Veter ni pokazal razumevanja za apetite slovenskih športnih ljubiteljev na domačem terenu.

Romanje navijačev

Vendar pa so vsi skupaj prišli na svoj račun v soboto. Najprej je bila v eni seriji izpeljana petkova posamična tekma. Izšla se je (skoraj) po slovenskih željah. Anže Lanišek je poletel na zmagovalni oder, na drugo mesto. Potem pa je ob 10. uri sledila še ekipna tekma. Tista tako težko pričakovana, zaradi katere avtobusi z vseh koncev Slovenije krenejo že ob neverjetno zgodnjih urah, da si priborijo karseda dobro mesto na makadamskem parkirišču.

V tekmi za položaj v prvi vrsti je bil tako spet tudi avtobus iz Lancove vasi, ki je bil z Ivom in Edvardom na čelu že v preteklosti del naših zapisov. Znova naletimo tudi na Jureta, s katerim smo se v Planici pogovarjali že med svetovnim nordijskim prvenstvom. Tokrat je bil brez teloha, ampak z več prijatelji, kot je obljubil že takrat. S seboj so nosili zastavo angleškega nogometnega kluba Liverpool, saj so si sposodili njihov slogan: "Tudi našim skakalcem želimo sporočiti, da nikoli niso sami," pravijo.

In res niso bili. Pod Poncami jih je spodbujala 20-tisočglava množica. Slovenski navijači so bili v absolutni večini. Morje slovenskih zastav je pozdravilo naše orle, ki so nazadnje prileteli do novega srebra v dnevu. Skakalcev pa niso pozdravile samo zastave, ampak tudi vreme. (Nenapovedano) sonce je sredi dopoldneva obsijalo dolino in poskrbelo za tisto tako opevano planiško kuliso – bele Ponce in nebeško modro nebo nad njimi, spodaj pa barvita množica narodov.

Mednarodne kulinarične specialitete

Po končani tekmi so razpoloženje navijačev ohranjali Orleki, skakalci pa so se skupaj s člani ekip in svojimi najbližjimi zbrali v tekmovalni vasi, kjer so pripravili tradicionalno pogostitev z njihovimi specialitetami. Japonci so pražili riževe rezance z mesom in zelenjavo, Poljaki so kuhali svoje cmoke, pekli so se burgerji, palačinke. 

Že od četrtka se je govorilo, da bo legendarni skakalec Noriaki Kasai kuhal golaž, zato ga poiščemo. Vendar stoji v kotu in kramlja. "Morda ga bom začel pripravljati nekoliko kasneje," se smeji.

V loncu pa bo zagotovo le malo mesa in veliko krompirja. Japonski skakalec namreč obožuje krompir. "Sem ambasador krompirja," je v smehu dejal za 24ur.com. Povedal je, da ga obožuje že vse življenje, sploh pa mu je teknil po tekmah, ko je bil vedno zelo lačen. Tako se je spoprijateljil tudi s kuharjem Stanetom: "Že dolgo ga sicer nisem videl, vmes je bil covid, pa tudi sam sem slabše skakal."

V tekmovalni vasi so seveda tudi naši orli. Na svoj račun so prišli predvsem najmlajši, ki so lahko dobili kar nekaj lepih slik za domačo zbirko. Cene Prevc, ki je svojo športno kariero sicer že prej obesil na klin, je med obema serijama vseeno še zadnjič poletel v Planici. A kot nam je zagotovil, ni bil pretirano nervozen: "Malo je vplivalo tudi to, da sta po svoje že dva fanta pred mano zaključila, zato so se tista čustva nekako že takrat malo razdelila."

A četudi tokrat ni skakal za točke ali medalje, je vseeno dal vse od sebe: "Ko pridem na vrh, ne morem iz svoje kože. Vsak skok poskušam oddelati profesionalno. Ko sem pristal, sem si takoj rekel, da bi tole lahko šlo še veliko dlje. Čeprav je bil kar dober skor, sem videl napake," nam je dejal. Vseeno pa je zadovoljen: "Naredil sem tisto kljukico, ki sem si jo želel. Da zaključim tukaj v Planici, kjer sem bil napol doma."

Sobotni žur brez predaha

Ko glasbeni nastop končajo Orleki, se središče zabavnega dogajanja preseli proti Ratečam in Kranjski Gori. Napolnijo se vsi lokali, številni so pripravili tudi lastni spremljevalni program. Na smučišču Brsnina tako denimo v živo nastopa Marko Stanković, ki so ga gledalci spoznali v resničnostnem šovu naše televizije Slovenija ima talent. V celotnem dnevu je nazadnje dejansko padla le kakšna mini plohica, dež je ponehal tako hitro, kot je začel. Gorska pokrajina se je tako večino dneva kopala v takem soncu, da so prav prišla sončna očala, pa tudi kratki rokavi. 

Časa za počitek ni bilo. Po sončnem zahodu so namreč veliki oder zavzeli Fehtarji in popolnoma napolnili Trg zmagovalcev, ki je v Kranjski Gori ostal še od nordijskega svetovnega prvenstva. V petek je tam stal Miran Rudan, vendar je bilo zaradi močnega naliva precej manj obiskovalcev, kot bi jih bilo sicer. Toda tisti, ki so prišli, so se odlično zabavali. Na pamet so znali praktično vse pesmi, mnogi so oblekli pelerine, nekateri se niso niti trudili z dežnikom, ampak so razposajeno skakali po lužah in se veselili kot majhni otroci. V soboto zvečer pa torej dežja ni bilo in ob zvokih narodnozabavne glasbe je norela velikanska množica.

Zdravljica in Avseniki za vsak mejnik

Nedeljsko jutro se je znova začelo s sivino, vendar zadnja tekma sezone ni bila ogrožena. Slovenski navijači so upali, da se bo tudi ta dan izšel po njihovih željah. V žepu so torej že imeli dve srebrni medalji, želeli so vsaj še eno. Dobili so dve. Še eno srebrno, pa tudi zlato! Timi Zajc in Anže Lanišek sta pristala skoraj drug na drugem, ločila ju je le desetinka točke.

Dvojna slovenska zmaga je bila razlog za novo rajanje pod Poncami, ki so ga v živo pospremili tudi s Planico neločljivo povezani Avseniki, ki so svojo uspešnico zaigrali vsakič, ko je nekdo preletel 235 metrov.

Planiški praznik, ki je letos od četrtka do nedelje pritegnil 57.000 gledalcev, se je tako končal na najlepši mogoč način. Ko so razglasili najboljše in je zadonela Zdravljica, je dolino pod Poncami spet obsijalo sonce.

Slovo

Na veliki oder so skupaj z Avseniki nazadnje stopili še skakalci. "Ko smo tam gor, se to neverjetno sliši, želim si, da bi lahko tudi vi to doživeli," se je navijačem zahvalil Anže Lanišek. "Mislim, da smo dali lepo darilo – dva na stopničkah in Zdravljico," je dejal Timi Zajc. Domen Prevc, ki je bil četrti, je dodal, da bi si fantastično občinstvo zaslužilo celo trojno zmago. Lovro Kos pa je poudaril: "Pokazali smo, česa smo zmožni vsi Slovenci." Ali ima vsaj Žiga Jelar, ki ga pestijo zdravstvene težave, zdaj pred očmi posteljo? "Mislim, da ne, saj jutri ni tekme," se je hudomušno posmejal za konec. 

Zadnje glasbeno presenečenje so bile še smučarske legende, združene v Retro band, ki so s svojo poskočnico Cik cak levo desno razmigale vratove vseh prisotnih. Zdržalo je tudi nebo. Šele, ko so končali, je na zemljo znova poslalo drobne kaplje.

Na koledarju je že april, zime je konec, skakalci in letalci, nasvidenje v prihodnji sezoni. Še pridemo nazaj, v Planico, pod Ponce v zimski raj.