Ilka Štuhec in Žan Košir zastavonoši na odprtju ZOI v Pekingu

Po poletnih OI, ko so nacionalni olimpijski komiteji prvič izbrali po enega športnika in eno športnico za nosilca zastav svojih držav, se je Mednarodni olimpijski komite odločil, da bo protokol za zimske igre enak, so sporočili z Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 2008, ko je Peking gostil poletne olimpijske igre, je zastavo nosila judoistka Urška Žolnir. "Zelo sem počaščena in vesela, da imam to čast. Verjamem, da bo res nekaj edinstvenega, zato že komaj čakam," je ob novici dejala Ilka Štuhec. 

Mariborčanka je nastopila na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, pred štirimi leti je igre v Pjongčangu izpustila zaradi poškodbe. "Super je, da to lahko narediva dva športnika naenkrat, tako enemu ni treba čakati še štiri leta," še pozdravlja možnost izkazovanja enakopravnosti, saj gre za nekaj novega in drugačnega. "Ne vem sicer, kako naj se pripravim na ta nastop, morda mi lahko Žan pomaga?" je ob tem vprašala Žana Košir, ki je Slovenijo že zastopal na treh OI, v Vancouvru leta 2010, Sočiju leta 2014, kjer je osvojil srebrno in bronasto kolajno, ter Pjongčangu leta 2018, kjer je svoj niz odličij zaokrožil na tri. "Ilka, ali kaj treniraš? Pa ne mislim smučarskih zavojev, to vem, da znaš! Mislim, to zastavo. Ali imava midva to zastavo Slovenije?! Hitro 'spakiraj' torbe in se vidiva v Pekingu," je Štuhčevi odgovoril Košir.

Na zimskih olimpijskih igrah leta 1992 v Albertvillu, prvih po osamosvojitvi Slovenije, je bil prvi slovenski zastavonoša smučarski skakalec Franci Petek, leta 1994 v Lillehammerju je slovensko zastavo na odprtju iger nosil alpski smučar Jure Košir, leta 1998 v Naganu je zastavo vihtel smučarski skakalec Primož Peterka, leta 2002 v Salt Lake Cityju pa je ta čast pripadla deskarju na snegu Dejanu Koširju.

Leta 2006 v Torinu je zastavo nosila biatlonka Tadeja Brankovič, leta 2010 v Vancouvru alpska smučarka Tina Maze, leta 2014 v Sočiju hokejist Tomaž Razingar, pred štirimi leti v Pjongčangu pa smučarska tekačica Vesna Fabjan.