Glavni osumljenec v primeru Aderlass priznal krivdo

Obtožnica ga bremeni organiziranja kriminalne združbe za prodajo dopinga in povzročitve telesnih poškodb. Gre za epilog dopinške afere z nordijskega svetovnega prvenstva leta 2019 v Seefeldu, ki je ostalo povsem v senci policijske racije na prizorišču. Obtožbe na račun 42-letnega zdravnika so hude: dolgoletni organiziran doping, sporne transfuzije krvi, prevara na velikih športnih dogodkih, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva, Tour de France. V svojem priznanju je obtoženi zdravnik med drugim poudaril, da mu pri dopingu ni šlo za denar in da je v prvi vrsti z zaslužkom le pokril lastne stroške. 

"Z dopingom nisem imel dobička," so v njegovem priznanju prebrali odvetniki. Prav tako je zanikal obtožbe, da je bilo ogroženo zdravje športnikov, s katerimi je sodeloval: "Zame je bilo zelo pomembno prav to, da ne škodujemo njihovemu zdravju."

Primer si je že zaslužil naziv največje organizirane dopinške afere v Nemčiji. Bržkone na sodišču v bavarski prestolnici tudi zato niso naključno izbrali velike dvorane A 101, kjer je med drugim potekal proces proti vojnemu zločincu Johnu (Ivanu) Demjanjuku in pred leti tudi proti desničarski ekstremistki Beate Zschape. Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, se tudi v primeru Aderlass obeta nov mozaik v zgodovini Nemčije.

Med kaznovanimi tudi slovenska kolesarja Božič in Koren
Preiskovalci upajo na strogo kazen, ki naj bi bila opozorilo vsem, ki so se odločili za tovrstno početje. Posebej optimistični so protidopinški delavci tudi zaradi protidopinškega zakona, ki ga je Nemčija sprejela leta 2015. Glavnemu obtoženemu naj bi po ocenah strokovnjakov grozila od štiri- do šestletna zaporna kazen, če bo s preiskovalci sodeloval. Sodišče bo zdaj podrobneje proučilo obseg priznanja in razkritje vpletenih. Na zatožni klopi je pet ljudi, trojica naj bi bila obsojena na pogojne kazni, a le v primeru, če bo sodelovala.

Skupaj je v afero Aderlass vpletenih najmanj 23 športnikov iz osmih držav iz različnih športov, a pretežno iz kolesarstva in smučarskega teka. V Avstriji so prve športnike že kaznovali s pogojnimi zapornimi kaznimi. Na seznamu pa sta tudi slovenska kolesarja Borut Božič in Kristijan Koren. Tožilstvo je v obtožnici med drugim navedlo, da je peterica športnikom na nedovoljen način pomagala na vsaj 150 večjih dogodkih, kot so zimske olimpijske igre 2014 in 2018, Tour de France in Giro d'Italia 2018, nordijsko svetovno prvenstvo ...