Čustveno ob vrnitvi rekorda: 'Prišel je domov, kamor sodi'

Svetovni rekord, sveti gral skakalnega športa, je po dolgih letih nazaj v Planici. Da bi bilo vse skupaj še lepše, ga je domov prinesel Slovenec. Domen Prevc je na zadnji tekmi sezone pristal pri 254,5 m in tako poskrbel za nov najdaljši polet v zgodovini smučarskih skokov.

Prav v Planici je bilo skozi zgodovino doseženih največ svetovnih rekordov, a v zadnjih dveh desetletjih se je z njim vsakič znova okitil Vikersund na Norveškem. Vseh zadnjih šest rekordov je bilo namreč doseženih prav tam, Planica je bila nazadnje kraljica dolžin pred 20 leti, marca 2005. Z izjemnim poletom Domna Prevca se je dolina pod Poncami zdaj končno zmagoslavno vrnila na skakalni prestol.

Ves čas vedeli, da se bo zgodilo
"Predvsem je to slovenski rekord. Vseh ljudi, ki so bili na skakalnici vse dni, celotne ekipe, ki ustvarja Planico, vodstva tekmovanja in seveda skakalcev. Je pa čast biti del tega, vsekakor. Počaščen sem, da sem imel možnost sodelovati z očetom. Enako je, kot da je poleg, ves čas je ta občutek njegove prisotnosti, ker sta z bratom res ustvarila nekaj večnega," Sebastjan Gorišek sedi in pokaže na letalnico pred seboj. Zgrajena je bila leta 1968 in prvič preizkušena leto kasneje.

Ped leti je skupaj z očetom oblikoval načrte za povečanje naprave, skupaj sta poglabljala radius doskočišča in iskala možnosti, kako bi v Planico vrnila svetovni rekord. Njuna je bila idejna zasnova, Jure Podbevšek je projekt tehnično izrisal. "Mi smo to napovedali takoj, ko je bila narejena. Nekateri se niso strinjali, drugi niso verjeli," pravi, da so že ob odprtju prenovljene letalnice pred desetimi leti napovedali, kako daleč se bo dalo skočiti na njej: "Ker je jasno, za kaj gre, pri načrtovanju se da predvideti, koliko je še varno."

"Ves čas smo vedeli, da bo šlo, ko se enkrat vse sestavi. In danes se je, hvala naravi. Tudi vodja tekmovanja Aljoša Dolhar je vse zelo spretno peljal, da so imeli dobre hitrosti, da se je lahko letelo daleč in varno. Redko se zgodi, da se celo serijo tako daleč leti, vsi," dodaja.

Oče in mama sta bila prva misel

Nedeljski rekord je spremljal čisto od blizu, stal je namreč v izteku, kjer že 20 let stoji in opazuje dogajanje. "Tako, kot sem ga gledal že 2005, sem ga tudi danes in podoživel ta uspeh," opisuje občutek ponosa, ko skakalec na očetovi in stričevi napravi pristane tako daleč.

"Takoj mi je bilo jasno. Ne znam opisati, ampak preprosto vem. Ko gledam skakalnico, vem, kam skoči," opisuje, kako je po Domnovem skoku takoj izbruhnil v eksploziji čustev. "Prva misel je bil pa oče. In mama, oba," doda. Danes gospe Jožefe, s katero smo se v Planici pogovarjali pred dvema letoma, ni bilo na prizorišču, ostala je doma, vendar sta se nato nemudoma slišala. "Jokala je tudi ona," njen sin s pordelimi očmi pove, kako jo je ganil uspeh na mojstrovini pokojnega moža.

V tistem pristopi njegov nečak Matic in mu pomoli telefon: "Poglej, kaj mi je prej pokazalo," mu pokaže. Na zaslonu se riše objava izpred 105 tednov, opremljena s črnim srčkom. Na fotografiji Matic in Sebastjan stojita ob Janezu Gorišku prav na tem istem mestu, kjer se zdaj pogovarjamo mi, za njihovimi hrbti se ponosno dviguje Letalnica bratov Gorišek.

"Če gledaš levo od skakalnice proti Tamarju, Ponci, nihče verjetno ne zna narisati tega, kar nam je dala narava. Najlepša stvar na svetu," Sebastjan z roko zamahne proti zasneženim gorskim vršacem, ki se kopljejo v spomladanskem soncu. "Včasih je bil na koncu izteka skakalnice tudi globus sveta, pod njim pa je bila taka Fis značka. Kot otrok sem tisti globus gledal ves čas, neznansko me je privlačil. Pogrešam tisto obeležje, želel bi si, da se vrne. Seveda z napisom 'svetovni rekord'," se posmeji. Prepričan je, da bo še kar nekaj časa ostal doma, saj dvomi, da bi se že naslednjo sezono kaj spremenilo.

Šale o meter in pol prekratki Planici

Vemo pa, kdo si nadvse želi, da bi se to čim prej spet spremenilo. Norvežani. Noben skakalni praznik še ni minil brez navijaških duelov, običajno v večernih urah za kakšnim kranjskogorskim točilnim pultom, ali je boljši Vikersund ali Planica. Zaradi letošnje afere s skakalnimi dresi in suspenzom najboljših skakalcev Vikingov v Planici praktično ni bilo opaziti, incident je pustil globoke rane, o katerih ne želijo govoriti niti norveški funkcionarji.

Niso pa izpustili priložnosti za prijateljsko zbadanje. "Planica je čudovita, samo manjka ji kakšen meter in pol. Vseeno gre za 252 metrov, ne za 253,5 metra," so se smejali. Do Domnovega skoka je bil rekord planiške letalnice 252 metrov, leta 2019 ga je dosegel Japonec Rjoju Kobajaši, medtem ko je Stefan Kraft v Vikersundu pred osmimi leti skočil 253,5 metra in je v času našega sobotnega pogovora z Norvežani še vedno držal ta svetovni rekord.

Spomin našemu sogovorniku seže nazaj v nedeljo pred 20 leti, ko je bil v Planici zadnjič dosežen rekord, kar je uspelo njihovemu rojaku Bjornu Einarju Romorenu: "20. marec je bil, vem, ker ima moj sin 21. rojstni dan. Prišel sem domov in mu prinesel darilo," se spominja Bjorn Espen Hovde. Čeprav so tekmovalni rivali, so sicer veliki prijatelji in se skupaj trudijo za izboljšave: "Vsako leto se srečamo in imamo sestanek o Planici, Vikersundu in prihodnosti smučarskih poletov. Skušamo izboljšati pravila, uporabiti naše izkušnje pri iskanju faktorja uspeha, da bi gledalcem dali priložnost, da so vsako leto priča novemu svetovnemu rekordu," je preroško pojasnjeval vodja projekta nove letalnice v Vikersundu.

Da bi se lahko letelo še dlje

"Pravila so trenutno na maksimumu, potekajo pogovori, kako bi jih lahko raztegnili še malo dlje. Če bi dovoljevala, denimo, še pet ali osem metrov več višinske razlike od mize do najnižje točke skakalnice, bi to lahko prineslo še nekaj novih metrov, pomemben faktor je tudi radius na dnu skakalnice. Vse skupaj je precej zapleteno, veliko matematike, računanja, razmišljanja o silah, hitrosti pristanka," razlaga Hovde.

"Razvoj poletov, ideje, kako narediti skakalnice večje, kako spraviti ta šport še dlje ... za vsem tem sva stala predvsem midva z Janezom Goriškom," začne pripovedovati, vendar hitro utihne, saj se mu oči napolnijo s solzami.

"Bil je moj mentor, vedel je vse o tem in je učil tudi nas," je ganjen. Spominja se, kolikokrat je bil pri Goriških doma, tudi na praznovanju Janezovega 80. rojstnega dneva v Ljubljani. "S Sebastjanom se slišava vsak teden, skupaj sva tudi jadrala," opisuje močno vez s celotno družine slovenske legende. "Moj dedek je bil razvijalec skakalnih smuči, leta 1954 so jih v Falunu nosili vsi najboljši štirje skakalci, z njimi je dve leti pozneje na olimpijskih igrah skakal tudi Janez Gorišek, ko je še tekmoval," se spominja prvega stika s Slovencem, ki je skozi leta preraslo v tesno prijateljstvo in je zaznamovalo zgodovino skakalnega športa.

Janez Gorišek se je z zlatimi črkami zapisal tudi v norveško zgodovino. Ko je v starosti 89 let umrl marca 2023, le malo pred Planico, je sožalno brzojavko Goriškovim poslala tudi norveška reprezentanca, kar je njegovo družino zelo ganilo. "Norveška je bila njegov drugi dom. Ko je začel delati pri prenovi letalnice v Vikersundu, ga je naslednje leto sprejel kralj," se je njegov vnuk Matic spominja, kako so ga Skandinavci nosili po rokah.

"Dedi je vedno govoril, da morajo letalnice iti naprej, da se morajo razvijati. Če bi bil rekord samo tukaj, bi nekako stagnirali. Ko je razvijal Vikersund in avstrijski Kulm, je imel vedno v mislih, da mora stvar naprej. Žal ni dočakal, da bi se rekord vrnil sem, ampak verjamem, da se bo," nam je dejal po dedkovi smrti. In zdaj se je vrnil, Planica ni več prekratka za meter in pol.