Bi Zlata lisica lahko postala Zlata levinja ali Pokal I feel Slovenia?

Januarja lani so v Kranjski Gori izpeljali zadnje tekmovanje z imenom Zlata lisica prav ob 60. jubileju. Organizacijo je od smučarskega kluba Branik Maribor prevzela krovna Smučarska zveza Slovenije (SZS).

Tekmovanje svetovnega pokala v alpskem smučanju je sicer vedno podeljeno nacionalni smučarski zvezi, ki je imela v preteklosti izvajalsko pogodbo sklenjeno s klubom ASK Branik, da so ga Mariborčani lahko prirejali pod svojim Pohorjem. Blagovna znamka Zlata lisica pa je registrirana in je last omenjenega kluba. "Da so oni to tekmovanje poimenovali Zlata lisica, je bila njihova domena," razlaga generalni sekretar organizacijskega odbora letošnje izvedbe tekmovanja Tomaž Šušteršič.

Kot pravi, so lansko leto ob častitljivem jubileju za uporabo imena še plačali posebno odmeno klubu, ki je lastnik blagovne znamke Zlata lisica, letos pa so se odločili, da tega ne bodo naredili, češ da je to nepotreben strošek. "Želimo, da je tekmovanje finančno vzdržno in to se nam je zdel eden od nepotrebnih stroškov. Glede na lansko leto smo morali postati vitkejši, biti bolj racionalni, saj nas je lanska izvedba, ki smo jo pripravili dobesedno v treh mesecih, veliko stala," pravi.

Krajevna imena za tekmovanja

Bi ime torej ostalo še naprej, če bi jim ga Mariborčani v uporabo odstopili brezplačno? "Morda bi. A do te ponudbe nikoli ni prišlo, ne glede na to, da smo jih nagovarjali in spraševali o tem. Zato smo sklenili, da ni potrebno, da se to tekmovanje še naprej imenuje tako," navaja sogovornik, ki našteva, da tudi smučarska tekmovanja v svetu poznamo po krajevnih imenih, denimo Kitzbühl, Schladming, Sestriere, Madona di Campiglio. "Mislim, da s tem celo mesto kot gostitelj le pridobiva. Bolj kot morda mi organizatorji. Imidž, ki ga to tekmovanje prinaša kraju, občini, je zanesljivo neprecenljiv, še posebej na štartnih številkah, plakatih in vseh marketinških materialih piše Kranjska Gora," je prepričan.

Toda prizorišča tekmovanj se običajno delijo na moška in ženska, ime Kranjske Gore pa se tradicionalno povezuje z moško tekmo – ta bo letos na sporedu prvi konec tedna v marcu. "Resda imamo tukaj v Kranjski Gori še moško tekmovanje, ki se imenuje Pokal Vitranc, a nič zato. Imamo res dve tekmovanji, a še vedno govorimo o dvomilijonskem trgu, znamo narediti tudi distinkcijo, kdaj tekmujejo ženske in kdaj moški, vmes sta vendarle dva meseca premora," odgovarja Šušteršič.

Zlata levinja, Pokal I feel Slovenia ...?

Zdajšnje ime nekdaj "lisičnega" tekmovanja je zdaj preprosto svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske v Kranjski Gori: "Tako bo vsaj še do sezone 2026, ko se stara pogodba za koriščenje medijskih pravic zaključi, potem pa je primeren premislek, ali gremo tudi v novo poimenovanje," napove.Nova pogodba bo veljala med letoma 2027 in 2034.

Ob tem pa zatrdi, da "kar tako z glavo skozi zid" ne bodo šli: "Če bo interes bodisi države bodisi lokalne skupnosti bodisi nekega sponzorja, bomo šli tudi v iskanje rešitve za novo ime, sicer bo tekmovanje ostalo tako, kot ga tudi uradno imenuje mednarodna smučarska zveza." Na vprašanje, ali so morda razmišljali tudi o tem, da bi izbiro nazadnje prepustili ljudem, Šušteršič pritrjuje, da so se pogovarjali tudi o tem, da bi vprašali "glas ljudstva", a je v pogovoru za 24ur.com v Kranjski Gori potrdil, da bodo najprej dali prednost neki komercialni rešitvi, če bo ta mogoča. Izbiro imena, ki bi bila seveda podkrepljena s finančnim vložkom, bi torej najprej tako najprej odstopili sponzorju, državi ali občini.

Kot primer novega poimenovanja navede ime Zlata ali Snežna levinja, ki je v grbu enega izmed sponzorjev, ali pa Pokal Slovenija ali I feel Slovenia, ki je nacionalna znamka Slovenije, s katero v imenu države upravlja Urad vlade za komuniciranje (Ukom). Ali pa morda Pokal Kranjske Gore, Julijskih Alp, Zgornjesavske doline, ki bi opozarjal na lokalno noto.

Siffrinova ni vedela, kje je zmagovala

Ime svoji tekmi so denimo nadeli tudi naši sosedje, saj se tekmovanje na Slijemenu nad Zagrebom, ki ga je sicer prav tako odneslo pomanjkanje snega, imenovalo Snežna kraljica (Snow Queen). Kot je bilo prejšnji konec tedna slišati tudi na samem tekmovalnem prizorišču, pa bo v srcih in spominu Slovencev vedno ostala Zlata lisica, ki je zmagovalkam okoli vratu dolga leta nadevala tudi prave lisičje kožuhe. 

 "Se strinjam, a morda smo to v Sloveniji bolj ponotranjili, a to ime v tujini, s katerim nagovarjamo mednarodne sponzorje in mednarodno publiko, ni pomenilo ničesar. Tudi ko smo lani Mikaelo Shiffrin spraševali, kako se počuti na tekmovanju Golden Fox (angleški prevod za Zlato lisico, op. a.), je dejala, da sploh ni vedela, da se tako imenuje. To je bil jasen pokazatelj, da tudi tisti, ki so tekmovali na tem tekmovanju, tega imena niso ponotranjili tako močno, kot smo ga morda Slovenci," se spominja pogovora z ameriško smučarko, ki je sicer dobila kar štiri slalome in tri veleslalome za Zlato lisico, tam pa je tudi izenačila rekord rojakinje Lindsey Vonn po številu zmag v svetovnem pokalu in nato postala najuspešnejša alpska smučarka v zgodovini.

Nepozabne "čage" nikoli ne bodo pozabljene

Za očete Zlate lisice štejejo Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Njeni začetki segajo v leto 1964, ko so se lisičke prvič zbrale na Pohorju. Na izjemno zahtevni progi je tekmovalo 31 smučark, prišlo pa je več kot 5.000 gledalcev.

Šele po nekaj letih, leta 1970, je tekma prvič štela za svetovni pokal. V naslednjih desetletjih je pod Pohorjem skrbela za nepozabne "čage". Tam se je v enem dnevu v času največjih slovenskih uspehov zbralo tudi več kot 20.000 gledalcev, ta konec tedna jih je bilo na Gorenjskem denimo štirikrat manj.

Zaradi neugodnih vremenskih – predvsem (ne)snežnih – razmer je bila sicer kar štirinajstkrat preseljena v Kranjsko Goro, letos so jo tam gostili že šestič zapovrstjo. Ob lanskem 60. jubileju je bila torej zadnjič pripravljena kot nadomestna lokacija za Maribor z blagovno znamko Zlata lisica, letos je nosila ime Audi Fis svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske Kranjska Gora 2025.

Prva Slovenka, ki je slavila na domači tekmi, sicer prav tako prestavljeni v Kranjsko Goro, je bila leta 1988 (takrat še pod zastavo Jugoslavije) Mateja Svet, zadnja pa leta 2013 Tina Maze. Zlata lisička je prav tako postala Urška Hrovat, na lisičjem zmagovalnem odru so stale tudi Nataša Bokal, Špela Pretnar, Katja Koren in Ana Drev.