Celje Pivovarna Laško - Gorenje 38:20
Celjski rokometaši so si po slovenjgrajških priigrali drugo finalno pokalno vozovnico, potem ko so prepričljivo premagali tekmece iz Velenja. Evropski prvaki so le v začetnih minutah imeli nekaj težav s tekmeci, v nadaljevanju pa so varovanci Mira Požuna dokazali, da so v tem obdobju vsaj za razred boljši od domačih tekmecev. Velenjčani so sicer dali vse od sebe, toda v odsotnosti lepega števila zunanjih igralcev - na bolniški je praktično cela zunanja vrsta: Branko Bedekovič, Vid Kavtičnik, Aljoša Štefanič, Aleš Sirk - se pač niso mogli kosati z razpoloženimi Celjani.
Nekajdnevno rajanja po zmagoslavju v evropski ligi prvakov je v uvodnih minutah pustilo nekaj posledic na celjske rokometaše, pri katerih se je videlo, da imajo težke noge, tako da so delali začetniške napake. Iz kočljivega položaja jih je z bravuroznimi obrambami reševal znova sijajni Dejan Perič. Šele v drugem delu prvega polčasa je celjski rokometni stroj začel mleti: razigral se je Renato Vugrinec, ki je z natančnimi streli in prekrasnimi asistencami pridno zalagal soigralce. V 20. minuti je celjska prednost znašala že pet golov (11:6), le dve minuti kasneje pa je narasla na šest (12:6). Požunovi izbranci so vidno popravili tudi igro v obrambi in Velenjčanom v obdobju od 16. do 24. minute onemogočili, da dosežejo zadetek. Kaže omeniti, da so Celjani zapravili tudi tri 7-metrovke, v primeru njihovih realizacij bi na odmor odšli z več kot šestimi goli, kolikor je znašala razlika na polčasu.
V drugem polčasu sta oba trenerja premešala postavi, priložnost so praktično dobili vsi rezervisti. Tudi v teh razmerah so bili seveda uspešnejši celjski rokometaši, ki so iz minute v minuto višali prednost in se dobesedno poigravali z oslabljenimi tekmeci iz bližnjega Velenja, najvišjo prednost pa so si priigrali v 57. in 60. minuti, ko je bilo osemnajast golov prednosti (36:18 in 38:20).
Prevent - Trimo Trebnje 29:19
"Ježki" so se zasluženo uvrstili v veliki finale slovenskega pokala. Trebanjci so se le v prvem delu prvega polčasa enakovredno kosali s favoriziranimi gostitelji, večja izbira kakovostnih igralcev in daljša klop pa je na koncu nagnila tehtnico na stran varovancev Aleša Praznika, ki so po ne preveč kakovostni predstavi prepričljivo slavili.
Obe ekipi sta prvi polfinalni dvoboj začela zelo nezbrano, tehnične napake so se vrstile kot po tekočem traku, izdelanih akcij praktično ni bilo videti. Igra gostiteljev je v uvodnih minutah slonela na romunskem reprezentantu Florianu Sanii, ki je v prvih desetih minutah dosegel vse gole za svojo ekipo, šele v nadaljevanju so se mu na seznamu strelcev pridružili še soigralci. Dolenjski rokometaši so se do 16. minute dostojno upirali (5:6), nato pa so gostitelji igro dvignili na malenkost višjo raven in bolj ali manj skozi celotno tekmo višali prednost. V 20. minuti so si priigrali prednost štirih golov (9:5), do konca polčasa pa prednost povišali na pet (15:10).
V prvem delu drugega polčasa je igra Trebanjcev popolnoma razpadla, gostitelji pa so iz hitrih nasprotnih napadov v 45. minuti priigrali nedosegljivo prednost devetih golov (23:14). Prednost domačih igralcev bi bila lahko še prepričljivejša, če se ne bi na vratih prebudil Mustafa Torlo, ki je zaustavil številne 100-odstotne priložnosti. Zmagovalec je bil že sredi drugega polčasa odločen, tako da je domači strateg lahko priložnost za dokazovanje ponudil tudi igralcem s klopi, ki so si v 55. minuti priigrali tudi najvišjo prednost na tekmi (28:17), nosilce igre pa spočil za nedeljski finalni obračun.
