Utrdili mesto v svetovnem vrhu

Slovenski plavalci so z nastopom Anje Klinar zaključili z nastopi na 12. svetovnem plavalnem prvenstvu v Melbournu. Dejstvo, da se je prav vseh devet slovenskih udeležencev uvrstilo med najboljših 16 plavalcev sveta potrjuje, da je slovensko plavanje konkurenčno na mednarodni ravni. Žal manjka posameznik, ki bi poskrbel še za odličje in s tem poskrbel tudi za pravo podobo veljave plavanja v javnosti.

Slovenski plavalci so po zaslugi Sare Isakovič (200 m delfin) in Petra Mankoča (50 m delfin) zabeležili dve uvrstitvi v finale svetovnega prvenstva, temu pa dodali še 12 uvrstitev do 16. mesta, skupaj torej kar 14. Te številke so za ostale slovenske športe, na primer 14 atletov v polfinalu SP, ki jih je zaradi osmih prog najlažje primerjati, ali pa podobno število smučarskih uvrstitev med najboljše, v tem trenutku nedosegljive. Enaka ugotovitev velja tudi za ostale športe, kar dokazuje moč slovenske ekipe, ki pa ji prav v primerjavi z omenjenimi športi manjka tekmovalec, ki bi redno osvajal tudi medaljo.

Uspeh slovenskih plavalcev na SP gledan v celoti je velik. Podrobnejša analiza izidov pa kaže, da bi bil ob 100-odstotni izpolnitvi ciljev lahko še višji. Peter Mankoč, Jernej Godec, Luka Turk in Sara Isakovič je četverica plavalcev, ki so na SP podirali osebne in državne rekorde ter ob spremenljivi športni sreči izpolnili pričakovanja. Podobna ugotovitev velja tudi za daljinsko plavalko Niko Kozamernik.

Drugi del slovenske ekipe pa je s kakovostjo dokazal, da sodi v širši svetovni vrh, obenem pa talentirani plavalci niso dosegli izidov, ki so jih v preteklosti že plavali. Najbolj bodeta v oči varovanca trenerja Ronija Pikca Emil Tahirovič in Matjaž Markič, ki imata osebne rekorde na nivoju, ki bi zanesljivo pomenili finale SP in boj za odličja, zaradi slabših nastopov pa sta se morala oba plavalca zadovoljiti s polfinalnim nastopom. Več ali manj je bilo iz razgovorov po tekmi jasno, da priprave na SP niso bile optimalne, hkrati pa je trojica že dokazala, da skupaj lahko pride prav do svetovnega vrha in do olimpijskih iger v Pekingu vse tri čaka veliko dela.

Posebna uganka je tudi Jeseničanka Anja Klinar, ki je pred tremi leti dosegala osebne rekorde, ki bi še danes na vsaki tekmi pomenili finale in se tudi s slabšimi izidi brez težav uvršča med najboljših 16 s čimer potrjuje svoj talent, obenem pa se nikakor ne more več vrniti na staro izhodišče, ki bi ob majhnem izboljšanju osebnih rekordov pomenilo tudi boj za medaljo. Obenem ostaja priokus, da je Klinarjeva za dosego teh ciljev sposobna. Svoj odhod na SP je s 16. mestom na 1500 m prosto upravičila tudi Monika Močnik, ki pa na SP kljub mladosti prav tako ni plavala svojih najboljših izidov.

Phelpsu za konec še sedmo zlato

Američan Michael Phelps je nesporno prvo ime plavalnega SP. Zadnji dan prvenstva je 21-letni Američan na 400 m mešano osvojil še sedmo zlato na SP in se s tem izenačil z dosežkom rojaka Marka Spitza, ki je leta 1972 v Münchnu na olimpijskih igrah prav tako osvojil sedem zlatih medalj. Osmo zlato so mu dopoldan preprečili sotekmovalci v štafeti 4 x 100 m mešano, ki so bili zaradi prehitrega štarta diskvalificirani, pred tem pa ni bilo vprašanje, kdo bo v finalu zmagal, ampak le, ali bodo ZDA podrle svetovni rekord.

Phelps pa na tokratnem SP ni osvojil le sedmih naslovov prvaka, ampak tudi pet svetovnih rekordov. Rekorden je bil tudi v nedeljo, ko je 400 m mešano zmogel v 4:06,22 minute, s čimer je bil še prepričljivo hitrejši kot je bil to pri svojem zadnjem rekordnem nastopu na tej razdalji, ko je v finalu v olimpijskih igrah v Atenah dosegel izid 4:08,26.

Avstralci so pred SP posebej veliko pričakovali od nastopa Granta Hacketta na 1500 m prosto, ki je napadal svoj peti zaporedni naslov na tej razdalji. Kljub temu, da Avstralec na 1500 m prosto ni izgubil vse od leta 1997, je bilo že po nastopih na 400 in 800 m prosto jasno, da ni v vrhunski formi, kar se je potrdilo tudi v finalu, kjer je zasedel šele sedmo mesto. Boj za medalje je bil povsem evropski, z novim evropskim rekordom 14:45,94 pa se je veselil 19-letni Poljak Mateusz Sawrymowicz. Drugo mesto je osvojil Rus Jurij Prilukov, tretje pa dozdajšnji evropski rekorder Britanec David Davies.

Na 400 m mešano v ženski konkurenci je za 14 svetovni rekord na prvenstvu, s čimer je po tej plati prvenstvo za tekmovanjem 1973 v Beogradu najuspešnejše, poskrbela še 17-letna Američanka Katie Hoff. Razdaljo je zmogla v 4:32,89 minute in bila sedem desetink hitrejša od dozdajšnjega rekorda Ukrajinke Jane Kločkove. Srebro je osvojila Rusinja Jana Martinova in bron Avstralka Stephanie Rice.

Prireditelji so podelili še tri šprinterske komplete medalj. V ženski konkurenci je šprint na 50 m dobila branilka naslova Avstralka Lisbeth Lenton, najhitrejša že na 100 m prosto, skupaj pa nosilka petih zlatih medalj na SP. Znanka iz slovenskih bazenov, Švedinja Therese Alshammar, je zlatu na 50 m delfin dodala srebro v kravlu, z bronom pa je tretjo medaljo na letošnjem SP osvojila Nizozemka Marleen Veldhuis.

Dekleta so se pomerila tudi na 50 m prsno, kjer je z osebnim rekordom 30,63 zmagala Američanka Jessica Hardy pred Avstralko Leisel Jones in rojakinjo Taro Kirk. Na 50 metrov hrbtno pa se je veselil Južnoafričan Gerhard Zandberg pred Nemcem Thomasom Rupprathom in Britancem Liamom Tancockom.

Zadnjo disciplino, moško štafetno tekmo na 4 x 100 m mešano, so na veselje občinstva v zadnji predaji dobili gostitelji Avstralci, ki so prav v zadnjih zavesljajih prehiteli Japonce, bron so osvojili Rusi.

Thorpe zavrnil vse dopinške očitke

Avstralski plavalni zvezdnik Ian Thorpe zavrača vse dopinške očitke, ki jih je sprožil francoski časnik L'Equipe. Zdaj 24-letni Thorpe, ki se je od aktivnega športa poslovil novembra lani, je bil konec tedna deležen očitkov, da je imel maja 2006 na enem od dopinških testov "nenormalne" vrednosti testosterona in rastnega hormona. "Nikoli si nisem pomagal s prepovedanimi snovnimi," je na novinarski konferenci poudaril Thorpe.

Petkratni olimpijski prvak je na novinarski konferenci obljubil, da bo avstralski protidopinški agenciji (ASADA) pomagal razčistiti očitke in ji zagotovil popolno podporo in dostop do vseh zdravniških preiskav, katerih je bil deležen. Poudaril je, da je zanj v tem trenutku najpomembnejše, da spet opere svoje ime. "To je najdragocenejše, kar uspešen športnik ima," je dejal Avstralec in nadaljeval: "Vse kar sem dosegel je zdaj pod vprašajem."