Temna stran vrhunskega športa: Boj z depresijo in tesnobo

Duševno zdravje postaja tema, ki je v zadnjih letih vse bolj v ospredju, tudi v svetu športa, kjer je bilo dolga desetletja zanemarjeno. Ko je govora o tesnobi in depresiji, pogosto naletimo na številke, ki le delno odražajo realnost. V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) diagnosticirana anksiozna motnja prisotna pri približno 7,8 % prebivalstva, medtem ko za depresijo trpi okoli 4,4 % Slovencev. Vendar te številke po mnenju strokovnjakov ne zajemajo celotnega spektra dejanskega stanja, saj mnogi posamezniki, ki trpijo za duševnimi motnjami, nikoli ne poiščejo pomoči. Ocenjuje se, da je število oseb, ki živijo s simptomi tesnobe in depresije, lahko bistveno višje, saj je za te bolezni značilno, da pogosto ostanejo neprepoznane in nezdravljene.

Vrhunski športniki so deležni ogromnih pritiskov, tako z zunanje kot notranje strani. Športni uspehi, pričakovanja javnosti, sponzorji in osebne ambicije ustvarjajo okolje, v katerem je tesnoba skorajda neizogibna. Kljub temu je bila vrsto let to tema, o kateri so športniki molčali, bodisi zaradi strahu pred stigmo bodisi zaradi prepričanja, da so njihove težave nepomembne v primerjavi z dosežki na igrišču, v dvorani ali na tekmovalni stezi.

Eden izmed zadnjih primerov je francoska teniška igralka Caroline Garcia, nekdanja četrta igralka sveta, ki je prav danes predčasno končala sezono zaradi spopadanja z napadi tesnobe in panike. "Jokam pred in po dvobojih, izčrpana sem, ne morem več zdržati," je dejala Garcia, ki si zdaj želi mentalnega počitka, preden nadaljuje kariero. "Trpim zaradi dejstva, da se moja vrednost meri z rezultati, mestom na lestvici in napakami." 

Razlogi za tesnobo so zelo različni. Nekateri ljudje razvijejo anksiozne motnje zaradi pritiskov na delovnem mestu, drugi zaradi zdravstvenih težav, družinskih odnosov ali drugih življenjskih dogodkov. Vsak človek doživlja svoje izkušnje na edinstven način in primerjanje težav nima smisla. Tesnoba zaradi nove službe je lahko za nekoga prav tako izčrpavajoča kot za drugega bolezen bližnjega. Duševna bolečina je subjektivna in osebna, zato je pomembno razumeti, da ni nobene lestvice, na kateri bi te težave rangirali. V preteklih letih so številni vrhunski športniki zbrali pogum in javno spregovorili o svojih izkušnjah s tesnobo in depresijo. Njihove zgodbe razkrivajo, kako težko je živeti z nenehnim pritiskom na dosežke in kako nevarno je zanemariti duševno zdravje.

Simone Biles, ena najboljših gimnastičark vseh časov, se je med olimpijskimi igrami v Tokiu 2021 umaknila z večine tekmovanj zaradi težav z duševnim zdravjem. Povedala je, da sta jo strah pred neuspehom in izguba zmožnosti za nadzor nad telesom duševno izčrpala.

Naomi Osaka, zvezdnica tenisa, se je leta 2021 umaknila z več turnirjev, vključno z Roland Garrosom, ker se je soočala z močnimi napadi tesnobe in depresije, povezanimi z medijskimi pritiski in pričakovanji javnosti.

Michael Phelps, najuspešnejši olimpijec vseh časov, je večkrat spregovoril o svojem boju z depresijo. Phelps je priznal, da so ga pritiski po olimpijskih igrah 2012 pahnili v globoko krizo, ko je razmišljal o samomoru.

Kevin Love, zvezdnik lige NBA, je javno spregovoril o paničnih napadih, ki jih je doživel med tekmami. Njegova izkušnja je sprožila pomembne razprave o duševnem zdravju v profesionalni košarki.

Poleg vrhunskih športnikov so pod izjemnim pritiskom tudi mladi, ki šele začenjajo svojo športno ali akademsko pot. Pritisk, da morajo biti najboljši, da morajo uspeti, lahko povzroči enake simptome tesnobe in depresije kot pri odraslih. Mladostniki pogosto še nimajo razvitega sistema za filtriranje negativnih občutkov, kar jih dela še bolj ranljive. Mnogi mladi se trudijo doseči rezultate, ki jih pričakujejo starši, trenerji ali družba, kar lahko vodi v izgorelost in duševno izčrpanost.

Duševne stiske so resničnost, s katero se sooča vedno več ljudi, ne glede na njihovo starost, poklic ali dosežke. Vsaka oseba doživlja tesnobo in depresijo na svoj način, zato je iskanje pomoči ključno. V svetu športa, kjer so pritiski enormni, se vse bolj uveljavlja zavedanje, da duševno zdravje ne sme biti postranska tema.  

Pomembno je, da posamezniki, ki se soočajo z duševnimi težavami, poiščejo ustrezno pomoč, bodisi pri strokovnjakih za duševno zdravje, družinskih članih ali prijateljih. Prepoznavanje težav je prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja. To velja tako za športnike kot za vsakogar, ki se spopada s pritiski vsakdanjega življenja.