Kubanka Osleidys Menendez je zadnji dan 10. svetovnega prvenstva v atletiki v Helsinkih na Finskem že v prvi seriji meta kopja postavila nov svetovni rekord (71,70 m), tretji najboljši dosežek vseh časov, ki so ga videli na Olimpijskem stadionu med tem SP.
Menendezova je lani v olimpijskem finalu v prvi seriji kopje vrgla 71,53 m, kar je bilo centimeter slabše od njenega prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je postavila 1. julija 2001 v Reithymnu (71,54 m). Tega leta je zmagala tudi na SP v Edmontonu. Menendezova je prejšnji najboljši letošnji rezultat na svetu postavila prav v Helsinkih 25. julija, ko je, znova v prvi seriji, vrgla 68,47 m. Prek 70 m je v drugi seriji vrgla Nemka Christina Obergfoll (70,03), kar je tudi evropski rekord. V nadaljevanju se vrstni red na samem vrhu ni več spreminjal, saj so bile vse ostale tekmovalke daleč zadaj, obe vodilni pa se njunima najboljšima dosežkoma nista niti približala. Bron je osvojila 33-letna Nemka Stefi Nerius, ki je še na četrtem velikem tekmovanju osvajala odličja, vendar nikoli zlatega (65,96 m).
Radcliffova prva v maratonu
Svetovna rekorderka Britanka Paula Radcliffe je v maratonu, prvi disciplini zadnjega dne 10. svetovnega prvenstva v atletiki v Helsinkih na Finskem, prepričljivo zmagala. S časom 2:20,57, kar je rekord prvenstev, je za minuto in štiri sekunde prehitela Kenijko Catherine Ndereba (2:22,01), tretja pa je bila Romunka Constantina Tomescu (2:23,19).
Radcliffova je na najdaljši ženski tekaški preizkušnji SP vodila od starta do cilja. Ndereba, nekdanja svetovna rekorderka, je bil po nekoliko počasnejšem začetku na polovici nastopa že na drugem mestu, v skupini pa sta bili tedaj še njena rojakinja Helen Kimutai in Tomescujeva. Skupina je imela tri sekunde zaostanka za Britanko, ki pa je začela pospeševati in kmalu ji ni mogla slediti nobena tekmovalka. Na štiridesetem kilometru je Britanka pred Nderebo vodila že za 47 sekund, v zadnjih dveh kilometrih pa je bila videti veliko bolj sveža, kot tekmice, ter je dosegla šesto zmago na njenem sedmem maratonu. Tomescujeva se je vse pogoosteje ozirala nazaj, ker se ji je nevarno približevala Etiopijka Derartu Tulu, dvakratna olimpijska zmagovalka na 10.000 m. Slednja je z osebnim rekordom (2:23,30) za bronom zaostala za 11 sekund.
Presenetljiva zmaga Krimarenka
V skoku v višino je odločala višina 2,32 metra, na kateri je nastopala še osmerica, preskočil pa jo je le 1,85 m visoki Ukrajinec Jurij Krimarenko, ki je nastopil zadnji med vsemi, ter se s tem veselil zlata, svojega prvega odličja na velikih tekmovanjih. Prvi je bil sicer leta 2003 na svetovnih vojaških igrah, kar je njegov doslej edini večji uspeh. Na 2,32 je letvico trikrat podrl 29-letni Šved Stefan Holm, svetovni podprvak iz Pariza in olimpijski zmagovalec iz Aten. Meter in 81 cm visoki Holm, ki je najmanjši vrhunski skakalec v višino, je letošnji evropski dvoranski naslov v Madridu osvojil z 2,40 metra, tokrat pa je zaradi dveh poprav na 2,25 in 2,29 m ostal na sedem mestu.
Letošnji evropski prvak do 23 let Čeh Jaroslav Baba je delil peto mesto z Italijanom Nicolo Ciottijem, Kanadčan Mark Boswell pa je bil četrti. Neuspešen je bil tudi Kubanec Victor Moya, ki je pred tem od 2,15 do 2,29 m skočil v prvih poskusih. Moya si je skupaj z evropskim prvakom Rusom Jaroslavom Ribakovom, ki je tri prejšnje višine zmogel v prvih poskusih, delil drugo mesto. Rus Vjačeslav Voronin, svetovni prvak leta 1999, je bil osmi. "Želel sem si med prvo osmerico, zlata pa niti v sanjah nisem pričakoval. Menil sem, da bo prvi Holm," je bil presenečen tudi Krimarenko.
Ramzi slavil na 800 m
Maročan Rashid Ramzi, ki od julija 2002 nastopa za Bahrein, je bil lani na dvoranskem SP drugi. Čeprav je obdržal maroški potni list, pa je tudi državljan Bahreina, kjer je dobil zaposlitev v njihovi vojski. Na OI je lani izpadel v polfinalu na 1500 m.
Rusu Juriju Borzakovskemu ni uspelo, da bi povsem ponovil fantastični finiš iz lanskega olimpijskega finala, ko se je iz ozadja na začetku ciljne ravnine na koncu povzpel na najvišjo stopničko za zmagovalce. Uspelo pa mu je, podobno kot na prejšnjem SP, da se je prebil do srebra. Zmagovalec kenijskih kvalifikacij Wilfred Bungei je bil tretji (1:44,55), brez odličja pa je na četrtem mestu ostal njegov rojak Wilfred Bungei (1:44,98). Mesto za njim je bil branilec naslova Djabir Said Guerni iz Alžirije (1:45,31). Južnoafričan Mbulaeni Mulaudzi, ki je iz leta v leto izboljševal svoje uvrstitve, pred dvema letoma je bil na SP tretji, lani na OI pa drugi, je izpadel v polfinalu. V tej sezoni se je na vrh favoritov povzpel po zmagi na prizorišču SP, na veliki nagradi v Helsinkih, ko je postavil prvi izid sezone na svetu (1:44,08).
Tomaševa ubranila naslov
Na 1500 m so si po prihodu v cilj prva tri mesta razdelile Rusinje. Tatjana Tomaševa, ki je letos najhitrejša po času na svetu (3:58,68), je v zadnjih desetih metrih prehitela dotlej vodilno 25-letno Julijo Čiženko (4:00,93), tretja pa je bila Olga Jegorova, svetovna prvakinja na 5000 m leta 2001 (4:01,46). Ostale tekmovalke Rusinjam niso bile dorasle, le 26-letna Maročanka Bouchra Ghezielle, ki nastopa za Francijo, je iz četrtega mesta izrinila Jelena Soboleva, tretjo z ruskega prvenstva. Soboljeva, ki je sicer narekovala ritem prvih 1200 m, je bila pozneje še bolj razočarana. Vrstni red se je namreč pomešal dobro uro po tekmi, saj so diskvalificirali Čiženkovo. Bron je tako pripadel Frtancozinsji Ghezielle.
Limo prvi na 5 km
Kenijec Benjamin Limo je po šestih letih znova osvojil odličje na SP; leta 1999 je bil na 5000 m drugi. Etiopijec Sileshi Sihzine je bil, tako kot na zadnjih OI in letošnjem SP na 10.000 m, ponovno drugi (13:32,81), oceanijski rekorder Craig Motram iz Avstralije pa je presenetljivo osvojil bron (13:32,96).
Na tretjem mestu je sicer dolgo tekel branilec naslova Eluid Kipchonge, vendar pa je gledal na desno stran in se počasi ustavljal, ker ga ni nihče ogrožal. Vsaj tako je menil, dokler ni dva metra pred ciljem na desni notranji strani tekališča zagledal Avstralca. Tedaj je bilo že prepozno, da bi kaj ukrenil. Peti je bil olimpijski podprvak iz Sydneyja Ali Saidi Seif. Kenenisa Bekele iz Etiopije, ki je na tem SP je osvojil naslov na 10.000 m, se je teku na polkrajši razdalji, kjer ima v lasti svetovni rekord, odpovedal.
V štafeti povedle Rusinje in Američani
Julija Pečonkina, Olesja Krasnomovec, Natalija Antjuk, Svetlana Pospelova so brez težav zmagale v štafeti, saj najhujših tekmic iz ZDA ni bilo zaradi diskvalifikacije Američank v kvalifikacijah. Američanke so lani v olimpijskem finalu za 1,15 sekunde premagale Rusinje, za manj kot tri desetinke pa tudi na SP v Parizu. Jamajčanke so bile druge (3:23,29), Britanke (3:24,44) pa so v ogorčenem boju s Poljakinjami, ki so postavile državni rekord (3:24,29), osvojile bron.
Olimpijski prvaki iz ZDA so se po dveletnem premoru znova vrnili na prvo mesto na SP v štafeti 4 X 400 m. Andrew Rock, Derrick Brew, Darold Willimason in Jeremy Wariner so sicer za več kot dve sekundi in pol zaostali za svetovnim rekordom, ki so ga napovedovali. Bahamčani so z državnim rekordom na drugem mestu (2:57,32) prehiteli Jamajčane (2:58,07), branilci naslova iz Francije pa so bili šele šesti (3:03,10).
Izidi:
Kopje (ženske):
1. Osleidys Menendez (Kub) 71,70, svetovni rekord
2. Christina Obergfoll (Nem) 70,03, evropski rekord
3. Steffi Nerius (Nem) 65,96
4. Christina Scherwin (Dan) 63,43
5. Zahra Bani (Ita) 62,75
6. Paula Tarvainen (Fin) 62,64
7. Sonia Bisett (Kub) 61,75
8. Aggeliki Tsiolakoudi (Grč) 57,99
800 m (moški):
1. Rashid Ramzi (Bah) 1:44,24
2. Jurij Borzakovski (Rus) 1:44,51
3. William Yiampoy (Ken) 1:44,55
4. Wilfred Bungei (Ken) 1:44,98
5. Djabir Said Guerni (Alž) 1:45,31
6. Mehdi Baala (Fra) 1:45,32
7. Mansoor Belal Ali (Bah) 1:45,55
8. Gary Reed (Kan) 1:46,20
5000 m (moški):
1. Benjamin Limo (Ken) 13:32,55
2. Sileshi Sihine (Eti) 13:32,81
3. Craig Motram (Avs) 13:32,96
4. Eluid Kipchonge (Ken) 13:33,04
5. Ali Saidi Sief (Alž) 13:33,25
6. John Kibowen (Ken) 13:33,77
7. Tariku Bekele (Eti) 13:34,76
8. Dejene Birhanu (Eti) 13:34,98
Višina (moški):
1. Jurij Krimarenko (Ukr) 2,32
2. Victor Moya (Kub) 2,29
. Jaroslav Ribakov (Rus) 2,29
4. Mark Boswell (Kan) 2,29
5. Jaroslav Baba (Češ) 2,29
. Nicola Ciotti (Ita) 2,29
7. Stefan Holm (Šve) 2,29
8. Vjačeslav Voronin (Rus) 2,29
1500 m (ženske):
1. Tatjana Tomaševa (Rus) 4:00,35
2. Olga Jegorova (Rus) 4:01,46
3. Bouchara Ghezielle (Fra) 4:02,45
4. Jelena Soboleva (Rus) 4:02,48
5. Yusuf Maryam Jamal (Bah) 4:02,49
6. Natalia Rodriguez (Špa) 4:03,06
7. Anna Jakubczak (Pol) 4:03,06
- diskvalificirana: Julija Čiženko (Rus)
Maraton (ženske):
1. Paula Radcliffe (VBr) 2:20,57
2. Catherine Ndereba (Ken) 2:22,01
3. Constantina Tomescu (Rom) 2:23,19
4. Derartu Tulu (Eti) 2:23,30
5. Chunxiu Zhou (Kit) 2:24,12
6. Jumiko Hara (Jap) 2:24,22
7. Rita Sitienei Jeptoo (Ken) 2:24,22
8. Harumi Hirojama (Jap) 2:25,46
9. Helen Kimutai (Ken) 2:26,14
10. Megumi Ošima (Jap) 2:26,29
Štafeta 4 x 400 m (ženske):
1. Rusija 3:20,95
(Julija Pečonkin, Olesja Krasnomovec, Natalija Antjuk, Svetlana Pospelova)
2. Jamajka 3:23,29
3. Velika Britanija 3:24,44
4. Poljska 3:24,29
5. Ukrajina 3:28,00
6. Nemčija 3:28,39
- diskvalifikaciji: Belorusija, Brazilija
Štafeta 4 x 400 m (moški):
1. ZDA 2:56,91, najboljši letošnji izid na svetu,
(Andrew Rock, Derrick Brew, Darold Willimason, Jeremy Wariner)
2. Bahami 2:57,32
3. Jamajka 2:58,07
4. Velika Britanija 2:58,82
5. Poljska 3:00,58
6. Francija 3:03,10
7. Rusija 3:03,20
- diskvalifikacija: Trinidad in Tobago
