Če nimamo dovolj kakovosti, pokažimo vsaj srce

Denis Popović je eden tistih nogometašev, ki mu slovenska športna javnost v preteklosti kljub dobrim predstavam v tujini ni posvečala pretirano veliko pozornosti. Sam pravi, da je uličar, ki se je v najpopularnejši šport na svetu zaljubil na betonskih igriščih Nove vasi, celjske četrti, ki ji zaradi petih krožnih križišč v tistem delu knežjega mesta šaljivo pravijo tudi olimpijska vas. Od tod izvira tudi njegova nogometna identiteta, saj velja za kreativnega vezista s potezo več, klasična desetka, ki v modernem nogometu tudi na njegovo žalost izumira. "Jaz nisem za te Messije in Ronalde, so vrhunski, najboljši, za moje pojme je Messi najboljši vseh časov, to vse stoji, ampak kot otrok sem nogomet začel gledati zaradi Riquelmeja, Ruija Coste," se spominja 32-letnik. Svoje prve nogometne korake je naredil pri celjskem Publikumu, kot se je takrat imenoval klub, ki je v tistem času igral na zelenici, na kateri smo se družili ob tej priložnosti. Iz Celja je ob pomanjkanju minut odšel v Koper, z Bonifike ga je pot leta 2013 prvič vodila v tujino, od koder se doslej še ni vrnil in se zaenkrat tudi ne namerava. Igral je v Grčiji, na Poljskem in v Rusiji, kjer mu je bilo najlepše, vmes v Švici, pred prestopom na Ciper pa je bil tudi član kitajskega Qingdaa. Največji pečat doslej je pustil pri Wisli iz Krakova in ruskem Orenburgu, igral pa je tudi za Zurich.

O reprezentanci

Najprej je beseda nanesla na slovensko reprezentanco, katere del je bil Popović prvič leta 2019, ko je pod aktualnim selektorjem Matjažem Kekom debitiral na tekmi z Avstrijo. Sam na trenutno stanje gleda po svoje, zaveda se, da je Slovenija omejena, ko je govora o individualni kvaliteti, a se strinja s kapetanom Janom Oblakom, ki je po debaklu v Beogradu podvomil tudi v željo in borbenost svojih soigralcev. Pravi, da je pomanjkanje kvalitete nujno potrebno nadomestiti z borbenostjo in željo na igrišču, saj je to način, na katerega je naša izbrana vrsta v preteklosti že prihajala do vidnejših rezultatov. Beseda je nanesla tudi na dejstvo, da kulta reprezentance že dlje časa preprosto ni in da se to kaže tudi na obisku tekem in nezainteresiranosti javnosti za dogajanje okoli izbrane vrste.

'Šanghaj je bolano mesto v pozitivnem smislu'

Celjan je večino svojih nogometnih izkušenj nabral v tujini. Najbolj cenjen je bil pri krakovski Wisli in Orenburgu, kjer se je tudi najbolje počutil. "Rusija je nora država," je v dobrem duhu podoživel svoj čas, ki ga je preživel na vzhodu Evrope, vseeno pa nas je najbolj zanimalo obdobje, ki ga je dal skozi na Kitajskem, kjer se je spoprijateljil tudi z nekdanjim zvezdnikom Manchester Uniteda Marouaneom Fellainijem, Hulkom in Oscarjem, ki so najvišjo raven evropskega nogometa zamenjali za bajne vsote denarja in klube na Daljnem vzhodu. Sam se je pri Qingdau počutil dobro, všeč pa mu je bilo tudi življenje tam, osupnilo ga je zlasti največje kitajsko mesto "Šanghaj je bolano mesto, ampak v pozitivnem smislu ... Slišal sem, da je Tokio še boljši, a tam še nisem bil," je o svoji avanturi pri klubu, ki se je takrat uspešno boril za obstanek in kasneje tudi sredino lestvice, spregovoril Popović.

Vroči Ciper in načrti za prihodnost

Napadalni vezist je v svoji karieri zamenjal 10 klubov, Anorthosis je 11. postaja čarovnika, kakor mu pravijo, kadar gre na sredozemskem otoku vse dobro, se rad pošali. Poudarja, da so navijači na Cipru nori na nogomet, zapletena pa je tudi zgodovina kluba, čigar barve brani. "Anorthosis prihaja iz Famaguste, ki je po vojni ostala turška … Mi igramo v Larnaki, a ime Anorthosis Famagusta je ostalo enako." Njegov soigralec je tudi Blaž Vrhovec, zaveda pa se, da je imel v tem aspektu svoje kariere kar nekaj sreče, saj je imel v večini klubov ob sebi nogometaše z balkanskega polotoka, kjer jezik nikoli ni bil ovira. Povratka v domovino, ko je govora o nogometu, še ne načrtuje, pogodba s klubom, ki je letos igral tudi v Konferenčni ligi (Popović je v skupinskem delu dosegel dva zadetka), pa mu velja še eno leto, zato ima časa za razmislek, kako naprej, še dovolj.