Šport v letu 2006

Pozornost športne javnosti je bila že kmalu po novem letu usmerjena v Torino, kjer so se februarja začele zimske olimpijske igre. Slovenci smo potihem računali na novo medaljo, glavni adut je bila smučarka Tina Maze. Črnjanka pritiska ni zdržala, a se je iz Italije vendarle vrnila s prvim mestom - izbrali so jo za najlepšo olimpijko.

Kolajna sicer ni bila daleč, le za dobrih osem sekund jo je zgrešila smučarka tekačica Petra Majdič, ki je s šestim mestom kljub temu poskrbela za najboljšo slovensko uvrstitev v Torinu. Dva meseca kasneje je na tekmi za svetovni pokal premagala vse, novembra pa uspeh še ponovila.

Tekmovanje v Torinu je sicer zaznamovala Hrvatica Janica Kostelić, edina smučarka s šestimi olimpijskimi kolajnami. Če so bile njene zmage v svetovnem pokalu pričakovane, pa je presenetila z odločitvijo, da za to sezono smuči postavi v kot. Za slovo - ne le enoletno - se je odločil tudi Jure Košir in ga izpeljal v velikem slogu. Na tekmo legend v Kranjsko Goro je povabil kopico nekdanjih smučarskih zvezdnikov, od Bojana Križaja in Ingemarja Stenmarka do Alberta Tombe.

Leti, leti, leti ...

Pri smučarskih skokih se je vse vrtelo okoli vprašanja: Jakub Janda ali Janne Ahonen? Na novoletni turneji sta si razdelila zgodovinsko zmago, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa je bil Čeh s slovenskim trenerjem boljši od Finca.

Med našimi orli - večinoma so spet zaman iskali pravo formo - je najdlje letel Robert Kranjec, ki je sezono začel in končal odlično, s stopničkami na prvih tekmah v Kuusamu ter na zadnji v Planici. Pod Poncami se je nagnetlo kar 57 tisoč gledalcev, brez alkohola, na žalost, spet ni šlo, prava sramota je še vedno tudi stanje Bloudkove velikanke. Čeprav denarja vedno primanjkuje, ima vlada s Planico velike načrte.

Upi splavali po vodi

Konec januarja smo stiskali pesti za naše rokometaše. Reprezentanca z zvenečimi imeni, ki je v Švici branila srebro z EP v Sloveniji, je dosegla manj od pričakovanega, končno osmo mesto pa je odneslo selektorja Slavka Iveziča. Svojega prvega naslova so se veselili Francozi.

Konec leta so se na tekmovanju stare celine merile ženske. Selektor Robert Beguš je stavil na prekaljene igralke in se uštel. Naše niso zmogle niti ene zmage. Slavile so Norvežanke.

Bolje so se naši odrezali na klubskih tekmovanjih. Krimovke so za las zgrešile zmago v ligi prvakov, Celjani pa so morali v četrtfinalu priznati premoč kasnejšim prvakom, Ciudad Realu. Zmaga rokometnih milijonarjev iz Španije je vsaj delno tudi slovenska, saj sta člana mednarodno pisane zasedbe tudi Aleš Pajovič in Sergej Rutenka.

Nova sezona lige prvakov se je začela še bolj obetavno, prvič sta v moškem delu tekmovanja sodelovala kar dva slovenska kluba, poleg CPL še Gold Club. Potem pa je prišel december in z njim najbolj črn rokometni teden; Hrpeljci pričakovano, Celjani pa po sramotnem porazu so se poslovili že v osmini finala.

Velik uspeh z grenkim priokusom

Avgusta so se na svetovnem prvenstvu merili najboljši košarkarji. Slovenija je s prvo uvrstitvijo na največje tekmovanje dosegla zgodovinski uspeh, ki pa je imel grenak priokus. Po srečni uvrstitvi v osmino finala je naše s serijo trojk v zadnjih minutah tekme ustavila poimensko šibkejša Turčija.

Še hujši udarec je doživela ameriška zvezdniška ekipa. V polfinalu so jim Grki dokazali, da je svet dohitel kakovost lige NBA. Zmagovalci nad Američani pa v finalu niso uspeli ukloniti Špancev, ki jim je krila nepričakovano dala poškodba najboljšega igralca ekipe Paua Gasola.

Nogometni karneval v Nemčiji

Še eno svetovno prvenstvo, za mnoge najpomembnejši športni dogodek leta, pa je minilo brez Slovencev. 32 najboljših nogometnih reprezentanc na svetu se je v začetku poletja za mesec dni preselilo v Nemčijo, z njimi pa tudi milijoni navijačev.

Za nesporne favorite so veljali Brazilci, ki pa so bili svetovni prvaki le po zaslužku. V četrtfinalu so namreč karioke ustavili Francozi. Trikolori, ki so iz tekme v tekmo igrali bolje, so se v finalu pomerili z Italijani.

Naši zahodni sosedi so slavili po streljanju enajstmetrovk, Francozi pa se za glavo niso držali le zaradi poraza, ampak tudi zaradi borilnega vložka svojega največjega zvezdnika Zinedina Zidana. Njegov obračun z Marcom Materazzijem, zaradi katerega je zadnjo tekmo kariere končal z rdečim kartonom, še vedno buri duhove, športni navdušenci pa ugibajo, kaj neki je Materazzi med finalno tekmo dejal Zidanu, da ga je tako razbesnel.

Italija je četrti naslov bučno proslavila in za nekaj časa pozabila na afero, ki je močno pretresla eno najmočnejših lig na svetu. Vplivni posamezniki so več let krojili izide nogometnih tekem, večino v korist torinskega Juventusa. Stara dama je zato ostala brez številnih največjih zvezdnikov ter brez letošnjega in lanskega državnega naslova, prostor v prvi ligi pa si mora spet priboriti. Kaznovani so bili tudi Milan, Fiorentina in Juventus, Inter, ki je sezono sicer končal na tretjem mestu, pa se je nepričakovano veselil naslova prvakov.

Medtem ko poskušajo italijanski klubi oprati svoje ime, pravo nogometno pravljico doživljajo v Barceloni. Španski nogometni velikan je po naslovu državnega prvaka postal še najboljši v Evropi, spodrsnilo jim je edino konec leta na klubskem svetovnem prvenstvu. Presenetil jih je brazilski Internacional.

Slovenija ne gre naprej

Iz pravljice pa se je dokončno zbudila nogometna Slovenija. Reprezentanci ni uspela uvrstitev na Evropsko prvenstvo, ki ga bosta leta 2008 pripravili Švica in Avstrija in kjer bi naši zagotovo lahko računali na bučno podporo s tribun. Brane Oblak je neuspehe plačal s selektorskim stolčkom, NZS pa z razkolom na dva tabora.

Rojeni zmagovalci

V letu 2006 so slovenski športniki vedno znova posegali najvišje. Plavalec Peter Mankoč je v svoji paradni disciplini 100 metrov mešano v Evropi že sedem let nepremagljiv, na svetovnem prvenstvu pa je moral premoč priznati le lastniku svetovnega rekorda.

Atlet Matic Osovnikar, je z evropskega prvenstva prinesel bron. Osvojil ga je v teku na sto metrov, disciplini, ki ima najhujšo konkurenco na svetu. Na svetovnem prvenstvu v agleškem Etonu sta na drugo mesto priveslala Iztok Čop in Luka Špik.

Blestel je tudi telovadec Aljaž Pegan. Po zlatu iz Melbourna je v Aarhusu svoji zbirki medalj s svetovnih prvenstev dodal še srebro. Mitji Petkovšku je načrte prekrižala poškodba.

Naši rokometni legionarji zabijajo gole v najboljših evropskih klubih, slovenska postava v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, NBA, je vse močnejša, od letos pa imamo svojega predstavnika tudi med hokejisti v NHL. Komaj 19-letni Anže Kopitar je okrepil vrste Los Angeles Kings in se takoj prebil v prvo moštvo. Kalifornijskim delodajalcem se je na prvi tekmi sezone za zaupanje zahvalil s kar dvema zadetkoma.

Formula po Schumiju

Rojen zmagovalec, po mnenju športnih navdušencev eden največjih, je tudi Michael Schumacher. Najuspešnejši dirkač vseh časov, zaradi katerega je bilo v formuli 1 dolga leta edino vprašanje, kdo bo sezono končal na drugem mestu, je zaključil kariero. Čeprav je v letos napetem boju za naslov prvaka nazadnje drugič zapored slavil Španec Fernando Alonso, Ferrari pa je moral priznati premoč Renaultu, je bila vsa pozornost usmerjena v odhajajočega šampiona rdečih.

Sezono si bo zapomnil tudi drugi voznik scuderie iz Maranella, Felipe Massa. Postal je namreč prvi Brazilec po legendarnem Ayrtonu Senni, ki je zmagal pred domačim občinstvom. Sploh prvi Poljak v formuli 1, Robert Kubica, pa je potreboval vsega tri tekme, da se je povzpel na oder za zmagovalce.

Boj za prvaka je bil napet tudi na dveh kolesih. V kraljevskem razredu motoGP sta se za prevlado borila Valentino Rossi in Nicky Hayden. Na zadnji tekmi je imel boljše izhodišče Italijan, več sreče pa Američan in po šestih letih je Rossi ostal brez naslova prvaka.

Zato pa v reliju na vrhu vse ostaja po starem. Francoz Sebastien Loeb je zmagal še tretje leto zapored, čeprav je zaradi poškodbe zadnje štiri dirke izpustil.

Slovo rokerja med tenisači

Še eno v vrsti velikih imen, ki so se poslovila v minulem športnem letu, je Andre Agassi. Teniški roker je po 21 letih igranja lopar postavil v kot in se posvetil družini.

Za slovo si je, tako kot pred njim že Jimmy Connors in Pete Sampras, izbral domači turnir na igriščih Flushing Meadowsa. Športno pot je končal s porazom, a v spominu ostaja njegovih šestdeset turnirkih zmag.

Ni vse zlato, kar se sveti

Šport v letu 2006 je bolj kot prej zaznamoval doping. Športni svet je doživljal pretrese, ko so uporabo prepovedanih sredstev po vrsti odkrivali pri asih svetovnega formata.

Začelo se je že v Torinu. Italijanska policija je kar dvakrat preiskala avstrijski tabor. Razlog: Trener nordijcev Walter Mayer zaradi poskusa zlorabe nedovoljenih poživil na prejšnjih OI, na teh ni smel sodelovati, a je kljub temu pripotoval v Italijo. Mayer je nato priredil pravi filmski beg pred možmi postave, ki se je končal s kupom zvite pločevine in njegovo aretacijo.

Avstrijski biatlonci v Torinu niso posegli tako visoko, kot so upali. Krivi naj bi bili italijanski preiskovalci, ki so jim ukradli pomembne ure spanja. Sicer pa to ni bila edina biatlonska afera na olimpiadi. Olimpijski podprvakinji na preizkušnji na 15 kilometrov, Rusinji Olgi Pilevi so zaradi dopinga vzeli kolajno.

Z vrha na dno je padel tudi ameriški sprinter Justin Gatlin. Do naslova olimpijskega prvaka in izenačitve svetovnega rekorda v teku na 100 metrov si je pomagal s steroidi, je priznal. Za kazen se je moral za osem let posloviti z največjih tekmovanj. Zdaj se bo boril proti dopingu, pravi. Sum uporabe nedovoljenih sredstev je padel tudi na slovensko atletinjo Heleno Javornik.

Še bolj kot atletiko je doping pretresel kolesarstvo. Zaradi povezav s španskim zdravnikom, ki je športnike oskrboval s krvnim dopingom, sta znamenito dirko po Franciji med drugim izpustila Nemec Jan Ullrich in Italijan Ivan Basso, ki krojita svetovni vrh. Prvi je bil Američan Floyd Landis, ki pa se ni veselil dolgo. Zaradi povečane količine hormonov so mu zmago odvzeli. Zlorabe nedovoljenih poživil je bil osumljen tudi njegov predhodnik, sedemkratni zmagovalec Toura Lance Armstrong.

SREČNO!