V vožnji na čas je bil sicer najhitrejši Ukrajinec Sergej Gončar (De Nardi-Colpack), drugo mesto je pripadlo Italijanu Marziu Bruseghinu (Fassa Bortolo), tretji pa je bil njegov moštveni kolega Španec Aitor Gonzalez Jimenez. Najtesnejši Simonijev zasledovalec Italijan Stefano Garzelli (Vini Caldirola) je končal na sedmem mestu, v končni razvrstitvi je za Simonijem zaostal 7:06 minute.
Dvaintridesetletni Simoni, ki je lansko dirko izpustil zaradi dopinške afere, dokazali so mu jemanje kokaina, se je na najboljši možni način vrnil na krožno dirko po Apeninskem polotoku. Z odličnimi vožnjami v gorskih etapah, kjer si je tudi nabral odločilno prednost, je svojo drugo zmago na Giru, vključno s tremi osvojenimi etapami, potrdil že pred zadnjimi etapami, saj osem minut zaostanka ni zmogel izničiti niti njegov najhujši tekmec rojak Garzelli, na koncu drugi v skupnem seštevku. Ciljno črto v Milanu je od 153 tekmovalcev, ki so dirko začeli, prepeljalo 97. Naslove na Giru 2003 so si poleg Simonija, ki si je poleg skupne zmage priboril še "titulo" najboljšega kolesarja po točkah, prikolesarili še Kolumbijec Freddy Gonzalez (najboljši gorski kolesar), Šved Magnus Backstedt (šprint), najboljša ekipa po časih je Lampre, največ točk pa so si priborili kolesarji Fasse Bortola.
Po pričakovanjih je tudi zadnje dejanje druge najprestižnejše kolesarske dirke, ki pa v zadnjih letih izgublja prestiž, minilo brez večjih pretresov, saj je dokaj pričakovano slavil Gončar, ki je tekmece ugnal za slabih dvajset sekund. Do zmage ni mogel niti prvi favorit kronometra Gonzalez, saj je imel za moštvenim kolegom Bruseghinom že na polovici proge sedem sekund zaostanka. Simoni je lahko kronometer odpeljal brez najmanjšega pritiska, saj ob tako visoki prednosti, kot jo je imel kolesar iz Palu di Gioveja, ki zna tudi takšne etape odlično odpeljati, nihče ne bi mogel prevzeti rožnate majice vodilnega. Prednost Simonija, nekdanjega člana ekip Jolly, Aki, MG, Cantina Tollo, Ballan in Lampre, iz prejšnjih etap je sicer zmanjšal tudi na koncu tretjeuvrščeni Ukrajinec Jaroslav Popovič (Landbouwkrediet - Colnago), a vseeno končal dirko za obema Italijanoma. Njun uspeh je sicer malce zasenčila nesreča majhnega letala, ki je strmoglavilo 500 metrov od proge, življenje pa sta izgubili dve osebi.
Med junake 86. izvedbe dirke po Italiji sta se vpisala tudi dva šprinterja. Mario Cipollini (Domina Vacanze) je že v prvih etapah izpolnil svoj edini cilj na letošnji dirki, saj je z 42. etapnimi zmagami prehitel legendarnega Alfreda Bindo, zdaj že nekdanjega rekorderja etapnih zmag na Giru - zbral jih je 41. Drugi protagonist letošnje italijanske pentlje pa je njegov rojak Alessandro Petacchi (Fassa Bortolo), ki se je v zgodovino dirke prav tako vpisal z rekordom. Dobil je namreč kar šest etap, s čimer se je na vrhu izenačil s svetovnim prvakom Cipollinijem. Dolgo časa je tudi kazalo, da mlajši tekmec "SuperMariu" ne bo pustil do uspeha v ciljnih šprintih, saj mu je prav z njegovim najmočnejšim orožjem nekaj etap odnesel dobesedno pred nosom.
Slovensko zastopstvo je bilo letos številčno šibko, saj je pravico nastopa dobil samo Martin Hvastija. Andrej Hauptman (Vini Caldirola), Tadej Valjavec in Gorazd Štangelj (oba Fassa Bortolo) so v svojih moštvih dobili le vlogo rezerv. Hvastija je v nekaj etapah pokazal svoje kolesarske sposobnosti in želje, saj je nekajkrat presenetil s pobegi, imel pa je tudi nekaj smole. V enem izmed kronometrov je namreč ob dobrem vmesnem času padel, v 18. etapi pa je zaradi utrujenosti odstopil.
