Šestakova odlična peta

Marija Šestak je v finalu na 11. svetovnem prvenstvu v atletiki v Osaki na Japonskem v troskoku z drugim najboljšim izidom v karieri, 14,72 metra, osvojila peto mesto. S petim mestom je izenačila tudi drugo najboljšo slovensko uvrstitev na letošnjem SP, saj je bila pred njo peta tudi Brigita Langerholc v teku na 800 metrov, junak v slovenskem taboru pa še kar naprej ostaja Primož Kozmus s srebrom v metu kladiva. Skupaj so slovenski atleti doslej na SP nastopili že v petih finalih.

Z izidom sezone na svetu je zmagala Kubanka Yargelis Savigne (15,28 metra), Rusinja Tatjana Lebedeva je v najboljšem poskusu pristala na 15,07 metra in osvojila srebro, bron pa je pripadel Grkinji Hrysopiyi Devetzi, ki je preskočila 15,04 metra.

Druga Slovenka Sonja Roman je v polfinalu v teku na 1500 metrov izpadla v polfinalu, čeprav je dosegla 11. čas (4:08,60), ki je le tri desetinke počasnejši od njenega osebnega rekorda. Romanova je bila v drugi skupini 11., v prvi pa so vse tekmovalke tekle počasneje. Za finale najboljše dvanajsterice je zadostovala uvrstitev med prvo peterico v vsaki skupini, še dve najhitrejši po času pa sta se prav tako uvrstili v zaključni nastop. Za finale je bilo potrebno teči 4:06,99. V prvi skupini je bil vmesni izid na 800 metrih kar dobrih 15 sekund počasnejši, Maryam Yusuf Jamal iz Bahraina pa je zmagala z 4:14,88, kar je več kot šest sekund počasneje od Romanove.

"Zelo sem zadovoljna z drugim izidom kariere, ki sem ga na tekmi izboljšala trikrat, ter svojo najboljšo uvrstitvijo na velikih tekmovanjih. Imela sem najboljšo serijo v karieri (14,72, 14,63, 14,45, 14,71, 14,34 in 14,27 m) in premagala številne vrhunske tekmovalke. Želela sem si, da bi že v prvi seriji skočila daleč, kar mi je s 14,72 metra tudi uspelo," je bila zadovoljna Šestakova, ki je izenačila četrti slovenski izid na SP vseh časov, četudi ji ni uspelo preskočiti magične meje 15 metrov, kolikor je bilo tokrat potrebnih za odličje. Po doseženi daljavi je zaostala le za svojim slovenskim rekordom (14,92 metra), ki ga je dosegla 3. julija letos v Ljubljani.

Praktično vse je bilo odločeno v prvi seriji, v kateri je že v drugem poskusu tekmovanja, ko je Devetzijeva, olimpijska podprvakinja, skočila 15,04 metra. Lebedeva, svetovna dvoranska rekorderka in evropska prvakinja, je skušala po zlatu v skoku v daljino poseči še po drugi kroni. Na OI v Atenah se ji to ni posrečilo, saj je bila je bila v troskoku bronasta, zlata pa v skoku v daljino. Svetovna prvakinja v troskoku iz leta 2001 in 2003 je v prvi seriji začela s 14,75 metra. Šestakova je za njo zaostala za tri cm, Kubanka Yergelis Savinge, srebrna s prejšnjega SP, pa je vse presegla s 15,28 metra in s tem zaključila prvo serijo. V četrti seriji je Rusinja Ana Pjatik, bronasta s SP v Helsinkih leta 2005, s 14,78 prehitela Šestakovo, ki je padla na peto mesto. Lebedeva je nato v peti seriji s tretjega napredovala na drugo mesto (15,07), v zadnji pa je dosegla še četrti izid tekme prek 15 m (15,01 m), vendar ta ni zadostoval za njeno drugo zlato na tem SP. Savingejeva tega njenega skoka sploh ni gledala. Ko je slišala za izid Lebedeve, pa je eksplodirala od veselja, stekla mimo Šestakove, ki ji je prva čestitala, od trenerja vzela kubansko zastavo in ne da bi sploh pogledala na tekmovališče troskoka, kaj šele skočila, začeli teči zmagovalni krog.

"Lebedeva se je posebej pripravljala za dvojni nastop na SP in dva meseca ni tekmovala. Vedela sem, da bo skočila prek 15 m. Prek te daljave sem tudi sama želela priti, vendar mi tokrat to še ni uspelo. Imela sem nekaj težav z ravnotežjem v drugem skoku posameznih poskusov, v zadnjih dveh serijah pa mi je malce zmanjkalo moči. Pred tem pa sem tekmovala izvrstno in res sem vesela, da s takim izidom in uvrstitvijo zapuščam Osako. Glede na ogrevanje, kjer sem se zelo slabo počutila, se je vse izteklo zelo dobro," je bil nasmejana Šestakova. Že v sredo je v kvalifikacijah dosegla četrto daljavo med vsemi (14,58 m) in se prepričljivo uvrstila v finale. Nastop v skupini A je začela s 14,39 metra, kar je bilo le centimeter manj od avtomatične kvalifikacijske norme, pri tem pa je odrinila skoraj pol deske pred črto za prestop. Kljub temu je bila vidno zadovoljna in odtlej je tekmovala povsem sproščeno. V drugi seriji je za osem centimetrov prestopila, v tretji pa dosegla svoj drugi izid kariere in se s 14,58 prebila na četrto mesto, kjer je ostala do konca. V skupini jo je ugnala le Sevingejeva (14,67), pred njo pa sta še izjemna Devetzijeva, ki je bila s 15,09 najboljša v drugi skupini, ter Italijanka Magdelin Martinez (14,62 m), bronasta s SP v Parizu leta 2003. Za finale je bilo dovolj 14,20 metra. Za slovensko rekorderko je bila peta Lebedeva (14,57). Šesto kvalifikacijsko daljino je dosegla Pjatikova. Izpadli sta branilka naslova Trecia Smith iz Jamajke, ki je bila šele 24. (13,47), ter četrta s prejšnjega SP Kubanka Yamile Aldama, ki je bila mesto za Smithovo (13,46).

Težja skupina za Romanovo

Sonja Roman se ni uvrstila v finale, čeprav je dosegla 11. čas (4:08,60), ki je le tri desetinke počasneje od njenega osebnega rekorda. Romanova je bila v drugi skupini 11., v prvi pa so vse tekmovalke tekle počasneje. Za finale najboljše dvanajsterice je zadostovala uvrstitev med prvo peterico v vsaki skupini, še dve najhitrejši po času pa sta se prav tako uvrstili v zaključni nastop.

Za finale je bilo potrebno teči 4:06,99. Romanova je začela hrabro in povedla, vendar so že po 200 metrih tekmovalke tekle v tako hitrem ritmu, da je Romanova padla v sredino nastopajočih in tam ostala vse do zadnjega dela tekme, ko je popustila. V prvi skupini je bil vmesni izid na 800 metrih kar dobrih 15 sekund počasnejši, Maryam Yusuf Jamal iz Bahraina pa je zmagala z 4:14,88, kar je več kot šest sekund počasneje od Romanove.

"Zadovoljna sem z doseženim časom in končnim časom med polfinalistkami. Poleg tega sem tekla tudi najhitreje letos in to na največji tekmi sezone. Škoda le, ker sem imela priložnost za preboj v finale. Sedemdeset metrov pred ciljem me je sotekmovalka zadela z žeblji šprinteric nad kolenom, že pred tem pa mi je hiter ritem pobral toliko moči, da nisem, mogla več pospešiti. Sedaj sem dokazala, da sem lahko uspešna, in si želim, da bi tudi meni ob strani stala matična zveza, da mi ne bi bilo potrebno iz meseca v mesec krpati proračuna za tekmovanja in treninge," je dejala Romanova. Najhitrejša je bila Ukrajinka Irina Liščinska (4:03,84) pred svetovno dvoransko podprvakinjo Jeleno Soboljevo iz Rusije (4:08,87), tretja pa je bila Kenijka Viola Kibiwot (4:03,97).