
Rusinja Alina Kabajeva, zadnja leta daleč najuspešnejša in najbolj priljubljena tekmovalka v ritmični gimnastiki, ki je junija v Kijevu po letih 1998, 1999, 2000 in 2002 osvojila še peti zaporedni naslov evropske prvakinje, je imela v olimpijski dvorani Galatsi več sreče kot pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Sydneyju. Tokrat je vse štiri nastope - z obročem, žogo, kiji in trakom - izpeljala brez večjih napak in po bronu iz Sydneyja tokrat le osvojila tako želeno olimpijsko zlato. Zelo dobro je nastopila tudi njena rojakinja Irina Čaščina, vendar je v dvoboju s Kabajevo za najvišjo stopničko kot že tolikokrat doslej ostala praznih rok. Bron je pripadel Ukrajinki Ani Besonovi, ki je nekoliko presenetljivo že po dveh vajah izpadla iz boja za zlato.

Kabajeva, sicer dobra znanka slovenskih ljubiteljev tega športa, saj je večkrat nastopila na ljubljanskem turnirju MTM v Narodnem domu na Galjevici, je tudi leta 2000 veljala za prvo favoritko za olimpijski vrh. Po treh od skupaj štirih preizkušnjah je bila v vodstvu s precejšnjo prednostjo, nato pa jo je le trenutek nepazljivosti v vaji z obročem, ko ji je ta ušel izven tekmovalnega prostora, stal zlate kolajne. Tokrat je zdržala pritisk in številnim naslovom evropske in svetovne prvakinje končno dodala tudi olimpijskega. "Le še olimpijsko zlato je moja neizpolnjena želja, nato se bom od športa poslovila," je pred nastopom v Atenah napovedala 21-letna ruska telovadka, po rodu Uzbekistanka iz Taškenta.

Zvezdnica olimpijskega turnirja je bila tudi 24-letna Španka Almudena Cid, ki se je kot prva v zgodovini tega športa uvrstila v finale tudi na svojih tretjih zaporednih igrah (po Atlanti in Sydneyju). V Atenah pa je z osmim mestom dosegla tudi svojo najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah v karieri. Edina slovenska predstavnica na olimpijskem turnirju v ritmični gimnastiki je bila Špela Dragaš, priznana mednarodna ekspertna sodnica, ki jo je k sodelovanju povabila Mednarodna gimnastična zveza (FIG).